Muhovič se je v svojem govoru dotaknil trenutnih zahtevnih razmer, umetnost pa se po njegovih besedah na različne preizkušnje in krize vselej odzove z energijo konstruktivnosti.
Umetniki so, kot je dejal, od nekdaj delovali na meji, kjer se srečujeta znano in neznano, rutinsko in vizionarsko. Odpravljajo se v neznano ter neznano pomikajo bliže k artikuliranemu, širijo obzorja, presnavljajo izkustvo in utirajo pot iz nepomembnega v pomembno.
Umetnost je po Muhovičevem mnenju prehodni ritual v neko drugo stanje stvari, drugo stanje percepcije, eksistence oblik in koeksistence med svetom in ljudmi. Tega stanja pa ni mogoče sprogramirati ali ustvariti po želji oziroma nareku. "Včasih ga sploh ni mogoče ustvariti, ampak zgolj pripravljati ugodne pogoje za njegov nastop", je dejal slavnostni govornik.
V upravnem odboru Prešernovega sklada so si bili že na začetku mandata enotni, da mora biti Prešernov dan praznik, ki počasti opuse in dela slovenske kulture, je pojasnil Muhovič, ko je predstavil letošnje dobitnike nagrad.
Prejeli so jih klasični filolog in prevajalec Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent Mirko Cuderman za življenjsko delo, za posamično ustvarjalnost ali ustvarjalnost v zadnjih treh letih pa režiserka Špela Čadež, slikar Dušan Kirbiš, pesnica in pisateljica Anja Štefan, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, skladatelj Damijan Močnik in igralka Jette Ostan Vejrup.
Umetniški program proslave, ki so se je poleg večine letošnjih udeležili še nekateri lanski nagrajenci, ob njih pa tudi predsednik DZ Igor Zorčič, predsednik vlade Janez Janša in minister za kulturo Vasko Simoniti, je bil ubran na tone Prešernovega Krsta pri Savici v režiji Katje Pegan.
"Umetnost, o kateri smo govorili nocoj, ni namenjena temu, da bi korigirala svet ali odpravila naše tegobe v njem. Njena naloga je prej v tem, da bi nam svet in tegobe pomagala prenašati. Da bi svet in naše stiske napolnila s svojo presežno, osmišljujočo in katarzično navzočnostjo," je še dejal Muhovič.
