Urban Červek
Zimski meseci sicer niso primerni za gojenje paradižnika in paprike na prostem, a večji pridelovalci jih gojijo v rastlinjakih vse leto. Ti so zaradi širjenja virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika (napada tudi rastline paprike) zelo zaskrbljeni. O veliki nevarnosti so v zadnjih dneh poročali predvsem iz držav, kjer je pridelava paradižnika (in paprike) velika gospodarska dejavnost, kot sta Francija in Italija.
"Francoski paradižniki, paprike in čiliji so ogroženi zaradi nevarnega virusa." Tako je pred dnevi poročala spletna stran france24.com. Čeprav se virus v državi še ni razširil, pa obstaja nevarnost, da okužbe ne bodo mogli preprečiti, so še zapisali. Bolezen je namreč že prisotna v nekaterih sosednjih državah, tudi v Italiji. Virus, s kratico poimenovan ToBRFV (iz angleščine Tomato brown rugose fruit virus), se prenaša z okuženim semenom ali sadikami, orodjem, obleko in obutvijo, širijo pa ga lahko tudi žuželke.
V Evropi je virus največ škode povzročil v Italiji.
V Franciji jih zelo skrbi, da se bo okužba razširila k njihovim pridelovalcem.
Tudi v Sloveniji za zdaj še niso zabeležili okužbe.
Razkužujejo tudi viličarje
Ukrepali so temeljito: ločili so pridelovalni in skladiščni del, ni prehodov, ni selitve zaposlenih iz skladišča v rastlinjak ali obratno, z ograjami so omejili prostore za gibanje zaposlenih. V skladišču uporabljajo le nove palete; palete kupijo in jih nato prodajo naprej, saj je povratna embalaža največja grožnja za vnos (zaradi uvoza zelenjave z okuženih območij). Obvezno razkužijo viličarje pred nakladanjem palet s paradižnikom in po njem, odvečno embalažo v skladišču zavržejo, s čimer se zavarujejo, da ne bi po naključju česa prinesli v pridelovalne površine. Kupili so tri razkuževalne enote za razkuževanje rok in čevljev.
Čeprav so vložili veliko denarja v leta 2018 odprt demonstracijski rastlinjak za vodene oglede obiskovalcev s 100 različnimi sortami paradižnika, so ga lani "brez težkega pomisleka" zaprli za javnost, da bi preprečili nevarnost prenosa bolezni in škodljivcev ter novega virusa ToBRFV preko dotika ljudi. Na okna so pritrdili mreže, da ne bi ptice in žuželke virusa prenesle na pridelovalne površine. V proizvodnji so vsakemu zaposlenemu kupili majice in hlače, ki jih pere zunanje čistilno podjetje. Vsak zaposleni ima tudi čevlje, ki jih nosi izključno v rastlinjaku.
Vsaka vrsta v rastlinjaku (skupaj jih imajo 535) ima na začetku vrste nož in škarje, ko delavec konča opravilo v eni izmed vrst in se preseli na naslednjo vrsto, odloži orodje in vzame spet orodje, ki je namenjeno le za tisto vrsto. Pred začetkom dela orodje razkuži. Tako bi se pri okužbi ta omejila zgolj na eno vrsto. Prehodi med rastlinjaki so opremljeni s preprogami z razkužilom, ob vsakih drsnih vratih je posodica za razkuževanje rok, zamenjajo tudi rokavice.
Zelo obstojen virus se hitro širi
Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika (ToBRFV) so prvič odkrili v pridelavi paradižnika v Izraelu leta 2014, nato pa še na Kitajskem, v ZDA, Mehiki, Jordaniji in Turčiji. V EU je bil virus najprej odkrit v Italiji, kjer do sedaj poročajo o največji škodi. Okužbe so bile odkrite tudi v Nemčiji, na Nizozemskem, v Grčiji in Španiji, tudi v Veliki Britaniji. Povsod so izvajali stroge ukrepe izkoreninjenja, kar pomeni uničenje okuženih nasadov ter razkuževanje rastlinjakov, opreme in orodja.
Virus se prenaša z okuženim semenom ali sadikami, orodjem, obleko in obutvijo, širijo pa ga lahko tudi žuželke. Je zelo obstojen, saj lahko preživi dlje časa v ostankih in odpadkih okuženih rastlin, v tleh, na orodjih in opremi ali na obleki ali embalaži. Virus poleg rastlin prizadene tudi pridelek, plodovi so drobnejši, imajo rumene ali rjave lise in so zgrbančeni, zato niso primerni za prodajo, posledično lahko nastane velika gospodarska škoda.
Varujejo sebe in druge
"Kot lahko razberete iz naših ukrepov, se potencialne nevarnosti omenjenega virusa zelo zavedamo. Ob tem naj dodamo, da je naš način pridelave (gojenje v naravni mešanici šote in kokosovih vlaken) v prednosti pred klasičnim gojenjem paradižnika v zemlji, saj lahko, če bi se okužba z virusom zgodila, rastline in gojitveni organski substrat po razkužitvi rastlinjaka zamenjamo za nove neoporečne, kar pa je težko storiti pri gojenju v zemlji, ko se ta okuži," je sporočila Livija Bukovec.
V podjetju upajo in si želijo, da bodo druge države, ki se že spopadajo s tem problemom, naredile vse, da nadaljnje širitve virusa po Evropi ne bo. Veliko lahko po njihovem stori tudi država s preverjanjem in analiziranjem uvožene zelenjave in drugi slovenski pridelovalci zelenjave z uvedbo podobno strogih preventivnih ukrepov, s čimer zaščitijo sebe, posredno pa tudi druge.
Država nadzira semena pri uvozu, inšpektorji preverjajo razmere na terenu.
