Primer Sava: Nekoč vredni dobro milijardo evrov, danes bistveno manj

Nekdaj kranjska Sava, katere začetki segajo v leto 1920, je bila sprva gumarsko podjetje. A po prodaji gumarske divizije ameriškemu Goodyearu pred četrt stoletja je postala finančni holding z naložbami v bančništvu (bila je največji lastnik Gorenjske banke, ki ji je vrsto let z bogatimi dividendami nesla zlata jajca, pa pomembna lastnica Abanke). Z naložbami je bila prisotna še v premazni industriji (Helios, Belinka, Color Medvode), kot pomembna članica nekdaj mo(go)čne gorenjske naveze (Sava, Merkur, Gorenjska banka, NFD) je menedžmentu okrog Bineta Kordeža priskočila na pomoč pri kasneje neuspešnem menedžerskem prevzemu Merkurja. Zelo močno je Sava, ki ima danes sedež v Ljubljani, kupnino od prodaje gumarstva usmerila tudi v slovenski turizem, saj je kupovala hotele na Bledu, Obali in v termalnem delu severovzhodne Slovenije. Zadnja finančna kriza, ki je izbruhnila leta 2008, pa je Savo pahnila v velike finančne dolgove, kajti ta je mnoge naložbe kupovala po rekordno visokih cenah, kasneje pa so v njenih bilancah na ta račun zazevale stomilijonske izgube.

Delnica Save je decembra 2016 pri 22 evrskih centih prenehala uradno kotirati na Ljubljanski borzi (danes je to delnico mogoče najti na neorganiziranem trgu Si.enter), a to, da je še decembra 2007 kotirala pri rekordnih 670 evrih, pojasni, kolikšno izgubo so s to naložbo utrpeli njeni delničarji, če prej delnic Save niso prodali. Sava je bila v najboljših časih vredna 1,34 milijarde evrov, danes pa bi lastniki zanjo težko iztržili 100 milijonov evrov, če upoštevamo, da namerava madžarska projektna družba Prestige Tourism za 43-odstotni delež skladu York plačati 38 milijonov evrov. Tudi nekdanja uprava Save pod tedanjim vodstvom Janeza Bohoriča je bila prek Kluba modrih desetodstotna lastnica Save in je tudi sama utrpela velikansko izgubo, a še zdaleč ne tolikšne kot Kordež in njegovi menedžerji v Merkurju. Ker je bila Sava tudi pomembna lastnica družb in skladov NFD, je imela velikansko izgubo še pri Istrabenzu, ki ga je slabo vodil Igor Bavčar, pa še kje.

Savina zgodba podobna kot pri Istrabenzu

Ekonomist dr. Bogomir Kovač spomni, da je zgodba Save na las podobna Istrabenzovi. "Obe družbi sta prodali osnovno dejavnost (trgovanje z naftnimi derivati oziroma gumarstvo) in bili nato brez pravih idej, kaj početi s kupnino. Turizem jima je bil najbolj priročen, sploh ker je močno prisoten v okoljih (Koper, Kranj), od koder sta. Finančna kriza v letih 2008 in 2009 ter prenapihnjene vrednosti delnic v njihovem portfelju so povzročile finančne težave tako Istrabenza kot Save. Predvsem pa je šlo za menedžerje, ki niso bili dorasli poslu, saj so se vodenja konglomeratov učili še v obdobju samoupravljanja. Roko na srce, v Sloveniji nikoli nismo znali upravljati holdinško-koncernskih oblik," je jasen Kovač.

Treba je ločiti med finančnim skladom, ki upravlja premoženje kot finančno naložbo in gleda zlasti na donos, in holdingi, ki so konglomerati z zelo jasno strategijo, tudi na finančnem področju, medtem ko imajo koncerni zelo hierarhično zasnovo. V Savi niso želeli biti finančni sklad, ampak holding, ki je bil tudi zelo navezan na gorenjsko trojko (Sava, Merkur, Gorenjska banka). Potem so v letih 2006 in 2007 v času tedanje Janševe vlade uprave podjetij na veliko razmišljale o menedžerskih prevzemih, da bi obdržale svoj položaj in podjetja ubranile pred vplivom politike. "Imeli so iluzijo, da bodo lahko s posojili vse to izpeljali, a z redkimi izjemami so bili pri tem neuspešni. Korak za korakom so se bolj zapletali, in ko je čez čas prišla prezadolženo Savo reševat nekdanja ekipa vodilnih bančnikov iz NLB, se zdi, da je bilo za sanacijo Save prepozno. Ostal jim je le turizem, svojo vlogo pa odigral tudi sklad York kot njen kasnejši lastnik, ki ima zdaj povsem legitimno pravico, da to naložbo proda. Toda vprašanje je, ali je ta projektna družba Prestige Tourism z nekaj deset tisoč evri kapitala in ustanovljena pred nekaj meseci lahko strateški lastnik, ki bi poleg 38 milijonov evrov za manjšinski ​delež (43,2 odstotka) v Savi lahko izvedla še za 200 milijonov evrov investicij, kakor obljublja. Morda bi to lahko bilo problematično tudi za regulatorja, ki odobrava prevzeme," se sprašuje ekonomist Bogomir Kovač.

Poslovanje Savinega turizma kljub koroni uspešno

Če pogledamo predkoronsko leto 2019, ko je Sava že dosegla dobrih 12 milijonov evrov dobička, kaže na to, da sedanja vodstvena ekipa Save osnovni posel obvladuje in je glavna naloga družbe tržno pozicioniranje. "Po mojem je rešitev, da država začasno postane večinska lastnica Save, tudi z uveljavljanjem predkupne pravice, potem pa si določi časovnico, kdaj bo naložbo prodala, po možnosti strateškemu lastniku. Lahko bi to kupili tudi slovenski institucionalni lastniki, predvsem pokojninski skladi kot hotelske nepremičnine, a smo pri nas na tem področju še šibki. Škoda, da ni država predkupne pravice pri Yorku izkoristila že lani poleti, ko bi jo to stalo skoraj štiri milijone evrov manj. Sploh ker je Sava v obnovo že investirala 80 milijonov evrov, država pa že dve leti turizem izdatno podpira s turističnimi boni in drugimi ukrepi, kar je pomagalo tudi Savi. Ker se bližajo volitve, sem prepričan, da bo na koncu država predkupno pravico v tem primeru uveljavila, a to ne spremeni dejstva, da sta v zadnjem obdobju dva zasebna investitorja (OMV, sklad Apollo) že prodala bencinske servise OMV v Sloveniji madžarskemu Molu in pa Novo KBM z Abanko madžarskemu OTP-ju, posel prodaje naftnih derivatov in bančništvo pa sta za naše vzhodne sosede bistveno bolj pomembna, kot bi bil nadaljnji vstop v slovenski turizem," je prepričan sogovornik.

Obdržali so večino zaposlenih

Kako pa v Savi (turizmu) odgovarjajo na očitke nekaterih politikov, da so v težkem finančnem položaju? O tem je govoril tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. "Tudi lani, ko smo bili skladno z odlokom vlade zaprti več kot pet mesecev, je Sava Turizem zaključila z odličnim rezultatom - z dobičkom in visoko EBITDA (denarni tok). V času odprtja hotelov smo dosegali celo višje prihodke kot v rekordnem predkoronskem letu 2019. Turistični boni so spodbudili povpraševanje na domačem trgu in pomagali celotni Sloveniji ob ponovnem odprtju turističnih kapacitet, tako v letu 2020 kot v 2021. Kot največji zaposlovalec v turizmu, z več kot 1000 zaposlenimi, smo kljub pandemiji in zaprtju kapacitet obdržali večino zaposlenih, tudi zaradi ukrepov države, predvsem sofinanciranja čakanja na delo. V zadnjih petih letih smo izvedli za 80 milijonov evrov investicij in prenovili 1000 hotelskih sob (celovito so prenovili hotel Histrion v Portorožu, pa hotel Park na Bledu, letos gredo v celovito prenovo hotela Vila Park v Portorožu). Neto finančni dolg Save Turizma je lani znašal 30 milijonov evrov in je 1,5-kratnik EBITDA, kar pomeni, da je Sava Turizem iz poslovanja sposobna poplačati vse kredite v letu in pol. Pri 51 milijonih evrov zadolženosti Save pa gre izključno za dolg do lastnikov. Knjigovodska vrednost delnice Save je od leta 2016 z 1,6 zrasla na 3,4 evra konec leta 2020. Poslovna skupina Sava je finančno stabilna, Sava Turizem pa lahko z lastnim denarnim tokom uresničuje v strategiji opredeljen investicijski ciklus. Nadaljnji razvoj Poslovne skupine Sava je tako v domeni lastnikov Save in dogovora njenih največjih lastnikov (York, Kad, SDH)," pojasnjujejo v družbah Sava in Sava Turizem.

V zadnjih petih letih je delež investicij v prihodkih skupine 17 odstotkov, kar je visoko nad povprečjem dejavnosti (7-9 odstotkov). Sava je s kupnino od prodaje nestrateškega premoženja zadnje desetletje poravnala tudi za več kot 250 milijonov evrov dolgov. Tako vrednost kapitala občutno presega neto finančni dolg skupine. Tudi zato je Sava Turizem zadnja leta pri vseh bankah razvrščena v najvišji (A) bonitetni razred, pogodbene obveznosti izpolnjuje na rok in ni ne pri bankah in ne pri dobaviteljih v zamudi niti za en dan. Glavna naložba Poslovne skupine Sava je družba Sava Turizem, ki je največja turistična družba v Sloveniji, saj upravlja 18 hotelov, štiri apartmajska naselja, dve bungalovski naselji, štiri kampe, dva glampinga, golfsko igrišče in veliko število nepremičnin ter zemljišč in ima v lasti več kot 2600 sob, poleg tega dodatno upravlja blizu 500 namestitvenih enot.