Prisluhi iz Bosne v predvolilni kampanji proti Golobu

DR
09.04.2022 11:33

Kako bodo obveščevalni posnetki iz leta 2009, ki naj bi jih mediji iz kroga SDS objavili za diskreditacijo Roberta Goloba, vplivali na politična razmerja? Golob je obuditev zgodbe, s katero naj bi mu očitali koruptivne posle, pričakoval; pravi, da nikoli ni vzel podkupnine ali provizije

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Planet TV bo danes ob 18. uri razkril posnetke iz Bosne in Hercegovine, v katerih naj bi se bil v kočljivih okoliščinah znašel tudi Robert Golob. Poleg uredništva provladne televizije zgodbo na veliko oglašujejo tudi na strankarski Novi24. Zadnja javnomnenjska merjanja utrjujejo položaj Golobovega Gibanja Svoboda v tekmi za zmago na parlamentarnih volitvah. Že nekaj časa so v obtoku informacije, da naj bi bili za zaključek kampanje v vladajoči SDS hranili za Goloba domnevno obremenilne posnetke, da bi mu zbili rejtinge. Reporter danes piše, da so v SDS že pred časom lotili iskanja Golobovih morebitnih spornih poslov na Balkanu, pri čemer naj bi jim bile pomagale obveščevalne službe.

Kot navajo politični tednik, naj bi bilo v tej luči treba razumeti tudi obisk upokojenega hrvaškega generala Krešimirja Ćošića pri premierju Janezu Janši 7. februarja letos. Skupaj z generalom je k šefu vlade Janši prišel še njegov sin Marko Ćošić, nekdanji član uprave HEP, največjega hrvaškega elektroenergetskega podjetja, piše Reporter in še navaja, da naj bi Janševi odposlanci preiskovali posle družbe Gen-I, ki jo je dolga leta vodil Golob, tudi v Srbiji in BIH. V političnem zakulisju krožijo informacije, da naj bi pridobili prisluhe obveščevalne službe BiH, ki naj bi dokazovali "sporne Golobove posle", ko je vodil predhodnico podjetja Gen-I, Istrabenz-Gorenje Energetski sistemi (IGES). V podjetju IGES nameravali sodelovati pri gradnji dveh od štirih načrtovanih hidroelektrarn na Neretvi. Ob tem so potekale tudi močne lobijske bitke, saj so bili za posel zainteresirani tudi avstrijski investitorji. Slovenci naj bi se bili ujeli v spopad dveh bošnjaških struj: zmernejšo je zastopal takratni predsednik predsedstva BIH Haris Silajdžić, sicer vodja Stranke za BIH, nacionalistično pa Bakir Izetbegović, poznejši predsednik predsedstva BIH in predsednik SDA. Nihad Spahalić je spadal v Silajdžićev krog, piše Reporter. Njegovi politični nasprotniki so favorizirali Avstrijce, med njimi tudi Fahrudin Radončić, medijski mogotec, lastnik časopisa in portala Dnevni Avaz. Spahalić je zato za pomoč najel lobista Safeta Oručevića, nekdanjega župana Mostarja, da bi posel pri gradnji hidroelektrarn dobilo podjetje Intertrade Energija. Posel z gradnjo hidroelektrarn je na koncu v celoti padel v vodo. V transkripciji pogovora, ki jo je pridobili Reporter, naj ne bi bila nikjer omenjena ne Robert Golob ne podjetje, prav tako ne podkupnine.

Nekdanji prvi mož Gen I se je že pred objavo zgodbe odzval za Delo: "Povsem miren sem, saj v življenju nisem vzel niti evra provizije ali podkupnine, vsi moji prihodki so vedno bili javni in vsi davki plačani v Sloveniji, na kar sem še posebno ponosen."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta