Vanessa Čokl
Vsak državljan, ki ima 18 let, ima pravico voliti in biti voljen, zapoveduje slovenska ustava, praksa pa ... V Sloveniji so iz volilnih imenikov izbrisane osebe z intelektualno oviranostjo in na primer to nedeljo, ko se voli poslance v evropski parlament, ne bodo mogle voliti. Premalo časa je slejkoprej do nedelje, kljub današnjemu urgentnemu sestanku pri svetovalki predsednika republike, nekdanji ombudsmanki Vlasti Nussdorfer, da se to uredi do evropskih volitev.
Samo Madžarska ima tačas ob Sloveniji še v veljavi takšno protipravno stanje, ki je direktna kršitev konvencije OZN o pravicah invalidov (ratificirala jo je tudi Slovenija!) in listine EU o temeljnih pravicah in so jo v Nemčiji zadnji hip odpravili to pomlad, pri nas pa ustavno sodišče te izbrisane, ki so vsaj malo vidni postali s pravno bitko Društva za pravice invalidov Slovenije in Zveze Sonček, pošilja v individualne postopke pred prvostopna sodišča. Namesto da bi zakonodajalec in/ali ustavno sodišče volilno pravico generalno vrnila. Ustavno sodišče z začasno odredbo, da se avtomatični odvzemi, ki jih (je) prakticira(la) Slovenija, ne upoštevajo. Zakonodajalec, državni zbor, pa z brisanjem tistega kosa 7. člena zakona o volitvah v državni zbor, v katerem piše, da pravice voliti in biti voljen nima državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil osemnajst let starosti, pa mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev, o čemer od primera do primera odloči sodišče. In prav to je sporna slovenska praksa, sprta s pravom EU, zaradi katere je Evropska komisija ta teden začela postopek proti Sloveniji. Po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) se primeri takšne diskriminacije zaključujejo z najmanj nekaj tisoč evri odškodnine.
Še vprašanje: kako da pri varuhu človekovih pravic tega do danes niso premaknili v smer rešitve? Tudi nekdanja ombudsmanka. Po naših informacijah tudi zato ne, ker so živeli v prepričanju, da če odvzem volilne pravice požegna sodišče, ni nič narobe.
Izbris volilne pravice zna imeti skorajšnje praktične posledice. Najmanj 1935 ljudi je na ta način ostalo brez možnosti voliti. Prav lahko bi se zgodilo, da kandidat, ki mu do izvolitve v nedeljo zmanjka nekaj glasov, volitve izpodbija in se sklicuje na (to) črtanje volivcev iz volilnih imenikov.
