Po Koširjevih besedah je bila vmesna odstranitev napisa z močnim simbolnim pomenom za vse ustvarjalce v polju kulture kar "ustrezna, saj tam kulture ni bilo".
Kot so zapisali na ministrstvu za kulturo, ima napis za ustvarjalce in ustvarjalke na kulturnem področju simbolni pomen: črke sestavljajo besedo kultura, ki združuje celotni sektor, ločila med njimi pa predstavljajo različna področja ustvarjanja in delovanja. Polja ustvarjanja se tudi nenehno razvijajo in širijo, kar ponazarja tropičje na koncu napisa.
Oblikovno je bil napis prenovljen, tako da zdaj drugo vejico predstavlja profil Franceta Prešerna. S tem likovni koncept izrecno vključuje tudi kulturno dediščino in slavi pesnika, čigar delo je eden osrednjih temeljev slovenske kulture, še piše v sporočilu za javnost.
Kot je za STA povedal Košir, je bila njegova oblikovna zamisel za celostno grafično podobo ministrstva za kulturo izbrana leta 2001 na razpisu za študente Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.
Nov zapis je skoraj enak prvotnemu
Njegova celostna grafična podoba je "živela" vse do leta 2010, ko je celotna javna uprava dobila novo skupno grafično podobo, je pojasnil Košir, sam napis, ki je bil del tega oblikovalskega projekta, pa je bil na pročelju ministrstva za kulturo od njegove selitve na Maistrovo leta 2003 pa vse do lani. To je bil tudi edini del grafične podobe, ki je bil še v uporabi po letu 2010, je povedal oblikovalec.
Napis je po Koširjevem mnenju ostal na pročelju ministrstva tudi po letu 2010, ker nosi močan simbolni pomen, ki sporoča, da so umetniki pomembnejši od same institucije in da so v prvem planu, kar nakazujejo ločila, ki so večja od črk, predstavljajo pa različne panoge.
Nov zapis je skoraj enak prvotnemu, le da je bil obnovljen zaradi lastnosti folije, ki zdrži do deset let, je pojasnil Košir. Odločil se je le za eno modifikacijo - drugo vejico, ki je po njegovih besedah zaradi nenavadne oblike pri ljudeh zbujala različne asociacije. Z upodobitvijo Prešernove glave teh neustreznih interpretacij ne bo več, je prepričan oblikovalec.
Kot zanimivost je Košir povedal, da je njegova prvotna grafična podoba poleg omenjenega zapisa s šestimi vejicami in tropičjem vključevala 25 vejic, ki jih je namenil resorjem ministrstva. Tako je denimo vejica za resor za Slovence po svetu spominjala na solzo, vejica za nove medije je bila pikselizirana, za arhiv pa bolj arhaična.
