Glavni razlog je nedorečenost in nejasnost zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA) ter podlag za primerno financiranje javne službe, ki pa jo je STA opravljala tudi, ko ji Ukom ni plačeval.
Računsko sodišče bo danes javno objavilo končno poročilo revizije, v kateri je presojalo, ali je bila javna služba informiranja STA učinkovito sistemsko urejena in ali se je v obdobju od 1. januarja 2019 do 30. junija 2023 učinkovito izvajala.
Računsko sodišče ugotavlja, da je zakon o STA javno službo informiranja opredelil zelo omejeno, v zakonu pa ni bilo enoznačno določeno, kateri javnosti, na kakšen način in v kakšni obliki naj bodo dostopne novice, da bo zagotovljeno stalno, celovito, točno in objektivno informiranje.
"Ne glede na nepreglednost financiranja javne službe informiranja pa je bilo v okviru izvajanja javne službe informiranja s povzetki novic zagotovljeno stalno (ažurno), celovito, točno in objektivno informiranje javnosti in medijev na ravni nabora vseh dnevnih dogodkov," ugotavlja računsko sodišče.
To je bilo "zagotovljeno tudi v letih 2020 in 2021, ko je vladni urad za komuniciranje (Ukom) ustavil financiranje javne službe informiranja," ob tem izpostavlja Računsko sodišče. Tedaj je namreč Ukom dvakrat, v drugem delu za več kot 300 dni, prenehal plačevati STA za izvajanje javne službe. STA je takrat z donacijami v okviru kampanje Za obSTAnek pomagala javnost.
Ni pa STA po razumevanju Računskega sodišča zagotavljala celovitih informacij na ravni posameznega dogodka, saj je zakon določil, da se javna služba izvaja s povzetki, medtem ko so bile daljše, celovitejše novice dostopne za naročnike STA, kar zakon opredeljuje kot tržno dejavnost.
Predlog novega zakona o STA, ki je šel letos čez javno razpravo, je sicer javno službo opredelil na novo in vanjo vključil tudi storitve za medijske naročnike.
Prav tako aktualni zakon o STA "ne določa natančno vsebine in načina določitve obsega (števila) storitev javne službe informiranja". "To pomeni, da z zakonom niso bili zagotovljeni osnovni pogoji za določitev preglednega izračuna primernega nadomestila za financiranje javne službe informiranja," ocenjuje računsko sodišče.
Nadomestilo, ki ga financira država iz proračunskih sredstev, po mnenju Računskega sodišča tudi predstavlja državno pomoč, zato bi morala biti metodologija za izračun nadomestila v skladu z evropskimi pravili za državne pomoči v zakonu natančno opredeljena, ministrstvo za kulturo pa bi moralo že ob podelitvi pooblastila sprožiti postopke pri ministrstvu za finance za preveritev, ali je državna pomoč združljiva s skupnim trgom in je torej dovoljena, česar ni naredilo. Prav tako ni izvedlo postopkov za priglasitev državne pomoči Evropski komisiji.
Namesto ministrstva je vprašanje skladnosti državne pomoči sicer v letu 2021 izpostavil Ukom, ki pa za tako aktivnost ni imel posebnega pooblastila, ugotavljajo revizorji.
Evropska komisija je aprila 2021 sicer odločila, da je pomoč združljiva z notranjim trgom. Vendar pa je odločala le o določbi interventnega covidnega zakona, s katero je DZ zaradi zaustavitve financiranja še dodatno opredelil zakonsko obvezo države, da financira javno službo STA. Ni pa se Evropska komisija izrekla do ureditve v zakonu o STA.
"Ker storitve javne službe informiranja v zakonu niso bile natančno opredeljene, jih v praksi tudi ni bilo mogoče enoznačno ločevati od storitev tržne dejavnosti. Posledično ni bilo zagotovljeno izhodišče za enotno, ponovljivo in pregledno razmejevanje stroškov, odhodkov in prihodkov na javno službo informiranja in tržno dejavnost. V predpisih niso bili ustrezno urejeni postopki nadzora nad finančnim poslovanjem STA ter postopki revidiranja finančne preglednosti (...) prav tako pa tudi ureditev sodil za razmejevanje javne službe in tržne dejavnosti v notranjih aktih STA ni bila pregledna," zakonske pomanjkljivosti popiše Računsko sodišče.
Da je zakon o STA zastarel in nedorečen, so sicer opozarjali tudi na STA. K čim prejšnjemu oblikovanju nove medijske zakonodaje so že večkrat pozvali tudi v novinarskih organizacijah.
Revizorji ugotavljajo še, da ob odsotnosti učinkovite sistemske ureditve javne službe informiranja ter njenega financiranja v pooblastitvenem aktu "tudi niso bile zagotovljene podlage za zagotavljanje primernega financiranja javne službe informiranja". Izračunavanje letnega zneska nadomestila za opravljanje javne službe informiranja je bilo tako vezano na obseg proračunskih sredstev, zagotovljenih v državnem proračunu, še ugotavljajo revizorji.
Računsko sodišče je od ministrstva za kulturo in STA zahtevalo predložitev odzivnih poročil, STA pa je za izboljšanje poslovanja podalo priporočilo, naj preveri aktualnost in ustreznost veljavne vsebinske zasnove STA ter jo po potrebi prilagodi, da bo vsebinsko ustrezna podlaga za pripravo letnih poslovnih načrtov.
Veselinovič: Ni revizije, ki bi lahko Ukom in Urbanijo oprala odgovornosti
"Pokazalo se je, da ga ni dokumenta, niti ne revizije računskega sodišča, ki bi lahko oprala
odgovornosti Ukom in takratnega direktorja Uroša Urbanijo. Ta je jeseni leta 2020 in nato še leta 2021 ustavil financiranje STA," se je odzval nekdanji direktor STA Bojan Veselinovič. Obenem pravi, da poročilo računskega sodišča kaže "na neko temeljno nerazumevanje specifik informativnega področja in vloge STA kot javne službe znotraj njega. Res je STA gospodarska družba, pa vendarle se njenih storitev ne da obračunavati po logiki serijske proizvodnje, kot je to zahteval direktor Ukoma v predlogih pogodbe za leto 2021 in 2022, saj ni niti proizvodno niti storitveno podjetje. Neuresničljiv je, denimo, napotek, da naj bi letni poslovni načrt vseboval podatke o tem, koliko novic, radijskih novic in fotografij bo STA pripravila sama, koliko pa na podlagi novic drugih agencij".
Nadomestilo za opravljanje javne službe je bilo porabljeno samo za pripravo povzetkov novic, radijskih novic in fotografij, navaja nekdanji direktor. "Ni pa moč STA pripisovati odgovornosti,
da po oceni računskega sodišča sprejeta pravila stroškovnega računovodstva niso skladna s predpisi EU."
"Razmejevanje stroškov je bilo urejeno z doslednim spoštovanjem notranjih aktov in skladno z
zakonodajo, za katero računsko sodišče zdaj ugotavlja, da ni usklajena z evropskimi pravili o državnih pomočeh. To pa, kot že rečeno, ni odgovornost STA. Do zdajšnje vlade, ki obeta sprejem novega zakona o STA, za ustrezne spremembe ni poskrbela nobena vlada," še pravi Veselinovič.
Urbanija: Jasno je, da je Veselinovič več let podpisoval nezakonite pogodbe
Nekdanji direktor Ukoma Uroš Urbanija v objavljeni reviziji računskega sodišča vidi pritrditev stališčem, ki jih je zastopal na omenjeni funkciji in zaustavil financiranje STA v letih 2020-2021. Če bi bil ravnal drugače, bi samo nadaljeval večletno nezakonito delovanje predhodnikov in Bojana Veselinoviča, je prepričan.
Kot je zapisal Urbanija, računsko sodišče ugotavlja, da je ravnal v skladu s pogodbo med STA in Ukomom, iz katere izhaja, da lahko Ukom, če se STA ne odzove na zahteve po dokumentaciji, ustavi plačevanje po tej pogodbi ali celo od pogodbe odstopi s pisno izjavo brez odpovednega roka. Obenem pa računsko sodišče zapiše: "Kljub temu, da pogodba o javni službi STA v tretjem in četrtem členu predvideva ustavitev financiranja, pa taka določila po naši oceni niso skladna z namenom zakona o STA."
Iz te "zanimive ugotovitve" po besedah Urbanije izhaja, da "je jasno, da je tedanji direktor STA Bojan Veselinovič več let podpisoval nezakonite pogodbe". Spomnil je, da je ob prvi zaustavitvi financiranja podal tudi kazensko ovadbo tako zoper Veselinoviča kot tudi svojo predhodnico Kristino Plavšak Krajnc, ki pa ju je tožilstvo zavrglo, "kar je v očitnem nasprotju z današnjimi ugotovitvami računskega sodišča".
"Računsko sodišče sicer krivi za nastalo situacijo med drugim tako STA kot Ukom," navaja Urbanija. Po eni strani namreč ugotavlja, da direktor Veselinovič ni zagotovil ustreznega razmejevanja in ažurnega evidentiranja pravilno razmejenih stroškov. Ukom pa kot financer ni opozoril na neskladnost ureditve financiranja javne službe z evropskimi pravili za državno pomoč že pred letom 2020.
Višina letnega in mesečnega nadomestila za javno službo je temeljila na pavšalnem znesku in višini razpoložljivih proračunskih sredstev in ne na dejanskih izračunih nadomestila. "Z drugimi besedami: ker je Veselinovič leta goljufal na področju razmejevanja prihodkov med tržno in javno službo, se to ni ustrezno ugotavljalo. Res pa tudi vlada, ki se je prva lotila vprašanja javne službe informiranja, ob prikrivanju podatkov s strani STA ni mogla vedeti, kako kreativno je bilo Veselinovičevo računovodstvo," tako Urbanija.
Ker STA izdanih zahtevkov za izplačilo nadomestila ni utemeljila, je Ukom račune zavračal. "Če bi jih namreč plačali, bi lahko računsko sodišče z gotovostjo trdilo, da smo plačevali račune, ki niso bili utemeljeni," piše Urbanija.
Krivdo za to, da financiranje ni bilo nemudoma urejeno, pripisuje izključno Veselinoviču, saj da je vztrajal pri po mnenju Urbanije nezakonitih pogodbah. Medtem ko sta z njegovim naslednikom Igorjem Kaduncem novo pogodbo podpisala v tednu dni.
STA: Revizija Računskega sodišča ena ključnih usmeritev za pripravo novega zakona
V STA so objavo revizijskega poročila računskega sodišča označili kot eno ključnih usmeritev za pripravo novega zakona o STA in zagotovitev ustreznih pogojev za neodvisno delovanje družbe. S tem bi se končalo tudi razreševanje problematike financiranja, "ki je žalostni vrhunec dosegla v 2020 in 2021 z dvakratno prekinitvijo financiranja".
"Takratno dogajanje je ogrozilo obstoj tiskovne agencije. K njenemu preživetju pa je ključno prispevala odmevna kampanja zbiranja donacij za STA pod imenom Za obSTAnek, ki jo je izvedlo Društvo novinarjev Slovenije, podprl pa velik del novinarskih organizacij, aktivov, medijev in nenazadnje javnosti. K rešitvi problematike je tedaj aktivno pozivala EU, celotno dogajanje pa je med drugim botrovalo tudi nastanku evropskega akta o svobodi medijev (EMFA)," so spomnili na agenciji.
Zato jih veseli, da se pomena tega dogajanja ter nacionalne tiskovne agencije nasploh zaveda tudi Računsko sodišče, ki je na naslovno stran revizijskega poročila simbolno uvrstilo tudi nekatere slogane iz kampanje Za obSTAnek. "Prav tako nas veseli, da računsko sodišče priznava STA, da je zagotavljala stalno (ažurno), celovito, točno in objektivno informiranje javnosti tudi v letih 2020 in 2021, ko je Ukom ustavil financiranje javne službe," so zapisali.
Izpostavili so, da je STA "aktivno in konstruktivno sodelovala v postopku revizije, enako bo pristopila tudi k pripravi odzivnega poročila in izvedbi popravljalnih ukrepov". Priprave teh se je lotila že pred samo objavo revizijskega poročila, osrednji element popravljalnih ukrepov pa je priprava novega zakona o STA, ki naj bi prinesel odpravo pomanjkljivosti obstoječega zakona, ki jih ugotavlja tudi računsko sodišče, so sporočili.
"Pomen celovite sistemske rešitve je toliko večji ob dejstvu, da je Evropska komisija glede državnih pomoči pripoznala, da STA opravlja svojo dejavnost na trgu, kjer ni ustrezne komercialne baze medijskih strank, ki bi omogočala izključno komercialno delovanje agencije," so navedli.
Dejstvo, da je sodišče na prvo mesto seznama popravljalnih ukrepov postavilo prav spremembe zakona o STA, pa po mnenju agencije tudi "nazorno nakazuje, da je bil pristop vlade v letih 2020 in 2021 neustrezen: reševanja problematike bi se morala lotiti s pripravo in nato spoštovanjem ustreznih zakonodajnih rešitev, ne pa z ustavitvijo financiranja, ki je prvič doslej ogrozila delovanje STA in s tem enega ključnih stebrov slovenskega medijskega prostora".
Računsko sodišče je v poročilu sicer izrazilo tudi pomislek, da zaradi pomanjkljivosti sistemske ureditve in nejasnosti njenega financiranja v reviziji ni bilo mogoče izključiti možnosti, da se storitve tržne dejavnosti v določenem obsegu financirajo tudi iz proračunskih sredstev. A na STA ponavljajo, da do tega ni prihajalo. "Ravno obratno - STA že vrsto let s svojim aktivnim delom na trgu krije tudi del tistih stroškov javne službe, ki bi jih sicer morala država," so še navedli v odzivu.
Računsko sodišče bo danes javno objavilo končno poročilo revizije, v kateri je presojalo, ali je bila javna služba informiranja Slovenske tiskovne agencije (STA) učinkovito sistemsko urejena in ali se je v obdobju od 1. januarja 2019 do 30. junija 2023 učinkovito izvajala.
Ugotovilo je, da pristojni vladni organi in STA niso bili učinkoviti pri zagotavljanju pogojev za učinkovito opravljanje javne službe informiranja, predvsem zaradi nedorečenosti in nejasnosti zakona o STA ter podlag za primerno financiranje javne službe, ki pa jo je STA opravljala tudi, ko ji Ukom ni plačeval.
DNS: Spremembe zakona o STA morajo vsebovati mehanizme za preprečitev ponovne ustavitve financiranja STA
Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je večkrat opozorilo na nujnost prenove zakona o STA, v času arbitrarnega, neupravičenega in nezakonitega prenehanja financiranja javne službe STA v letu 2021 pa je vztrajalo, da mora sprememba zakona vsebovati mehanizme, ki bodo preprečili ponovitev česa takega.
Novi zakon STA mora po mnenju DNS zagotoviti stabilno, pregledno in večletno financiranje, ki ni podvrženo politični arbitrarnosti ter omogoča neodvisnost in razvoj agencije.
V času po teh dogodkih je bil javnosti sicer predstavljen predlog zakona o medijih, sprejet je bil tudi evropski akt o svobodi medijev (EMFA), a oba akta vsebujeta določbe, ki po mnenju DNS v predlogu zakona o STA, niso upoštevane, zato so nanj podali več pripomb.
V društvu poudarjajo, da zdaj tudi računsko sodišče napotuje k zakonski spremembi v smislu večje preglednosti financiranja javne službe STA. Je pa v poročilo zapisalo nekaj ugotovitev, do katerih so se v današnji izjavi opredelili tudi v društvu.
Med drugim podpirajo stališče ministrstva za kulturo, ki je v predlog novega zakona zapisalo, da pod javno službo sodita tako javno dostopni del novic kot del, za katerega mediji plačujejo naročnino.
"Brezplačne vsebine v celoti bi namreč povzročile popolno distorzijo trga, zlasti spletnih medijev, kar se je že pokazalo ob zahtevi prejšnjega vodstva Ukoma, da STA k novicam ponudi več brezplačnih fotografij. STA bi v tem primeru morala od države prejemati 100 odstotkov prihodkov, in ne le polovico kot sedaj, to pa pomeni, da bi bila popolnoma odvisna od vsakokratne vlade, ob naslednji arbitrarni ustavitvi financiranja pa bi lahko samo še zaprla svoja vrata," opozarjajo.
Ob tem gre računsko sodišče po njihovem mnenju zelo daleč, ko se spušča v strokovna vprašanja in ugotavlja, da je veljavni zakon o STA javno službo informiranja opredelil "zelo omejeno", in sicer "zgolj kot informiranje javnosti v obliki povzetkov novic". V teh naj STA ne bi vedno odgovorila na vsa osnovna novinarska vprašanja. Ob tem je po mnenju DNS pomembno razumeti poslanstvo tiskovnih agencij, ki so primarno servis in vsakodnevni vir verodostojnih informacij za medije, javnost pa je primarno informirana prek slednjih, zato ni bistveno, da so prav vse informacije vsebovane že v povzetkih.
Ker računsko sodišče ugotavlja, da je obstoječi zakon pomanjkljiv, saj ne določa natančno vsebine in načina določitve obsega storitev javne službe informiranja, v društvu opominjajo, da so bili že v času prenehanja financiranja STA zelo kritični do poskusov takratnega direktorja Ukoma, ki je štel posamezne objave in na ravni posamezne novice ocenjeval, v kakšnem obsegu gre za javno službo.
"Upamo, da smo v javnih razpravah dovolj jasno razložili, zakaj novinarstvo ni enako delu za tekočim trakom in da štetje novic ni primeren način spremljanja uspešnosti novinarskega dela," še dodajajo v društvu.
Se pa strinjajo z računskim sodiščem, da je treba k spreminjanju načina financiranja javne službe STA pristopiti sistemsko, z novim zakonom, ki ga je ministrstvo za kulturo sicer napovedalo za vladno proceduro že do konca tega leta. Prav tako v DNS še vedno čakajo tudi na sprejem zakona o medijih.
Vsakršni poskusi parcialnih in arbitrarnih poseganj v financiranje agencije, kot je bila že večkrat omenjena ustavitev financiranja v času vlade Janeza Janše v letu 2021, ko je obstoj agencije reševala javnost z donacijami v okviru kampanje DNS Za obSTAnek, so po njihovem nesprejemljivi in bi zanje nekdo moral odgovarjati.
Posebno vlogo ponudnikov javnih medijskih storitev nenazadnje priznava tudi Evropski akt o svobodi medijev, ki zagovarja njihovo stabilno in predvidljivo financiranje, so ob današnji objavi revizijskega poročila računskega sodišča še dodali v društvu.
