Poslovila se je Manca Košir. Uradna gesla v enciklopedijah pravijo: "slovenska novinarka, univerzitetna profesorica, publicistka, kolumnistka in javna intelektualka ter nekdanja filmska igralka in fotomodel". A tudi seznam bolj inventivnih nazivov, ki jih je Manca Košir s ponosom nosila, je fascinanten: "ambasadorka branja", "spremljevalka umirajočih", "ambasadorka radostnega staranja", "najbolj modna in modra babica" ... O mnogoterosti vlog, s katerimi je zaznamovala slovenski kulturni in medijski prostor, in o tem, kako dobro je odigrala vsako od njih, pričajo odzivi ob novici o njeni smrti. Bila je pionirka na mnogih področjih, s svojo osebnostjo in življenjsko energijo je navdihovala številne.
Prva knjižna influencerka
Konec devetdesetih let je skupaj z Andragoškim centrom Slovenije ustanovila študijske krožke Beremo z Manco Košir. Danes so bralni krožki in klubi stalnica, a brez Mance Košir ne bi bili tako popularni. Branje je znala entuziastično reklamirati kot kak prepovedan presežni užitek. Vodja uredništva leposlovja pri Mladinski knjigi Andrej Ilc je ob novici o njeni smrti med drugim zapisal: "Za knjige in njihove avtorje je v širši javnosti v vseh teh letih naredila več kot kdorkoli, zlasti to velja za poezijo, predvsem pa je to počela dosti prej, preden je influencerstvo postalo poklic, nekaj, kar počneš za denar."
Z enako vnemo se je pozneje lotila javnega diskurza najprej o staranju, potem pa o smrti. Še preden je sama zbolela, je bila prostovoljka Hospica.
Njena gotovo "najboljša učenka", ki je "virus branja" razširila v Mariboru, Zora A. Jurič, je ob prijateljičini smrti citirala Mančine besede iz njene zadnje knjige epistol, Nagovori tišine. "Tako najbrž prehajamo iz sveta živih v svet mrtvih. Recimo, da sem zdaj v tranziciji, da sem z eno nogo na zemlji, z drugo pa že bližje nebu ... V tej ravnini smrt ni prav nič grozna, nič strašljiva, ampak mehka, prijazna tihota zavedanja, da odhajam vse bolj tja ..."
Prva med okoljevarstveniki
Kot je spomnila stranka Vesna, je bila Manca Košir tudi med prvimi politično aktivnimi okoljevarstveniki v samostojni Sloveniji. "Na letošnji dan Zemlje je postala prva častna članica Vesne - in sedaj bo objela Mater Zemljo, za katero ji je bilo tako zelo mar - do zadnjega diha. (...) Večkrat spregledan je njen doprinos k ustvarjanju slovenskega zelenega političnega prostora - vse od začetka obstoja Republike Slovenije do danes. Bila je aktivna članica prve slovenske zelene stranke Zeleni Slovenije, ustanoviteljica in prva predsednica Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije. Manca Košir je (bila) tudi kandidatka na listi Vesne za letošnje evropske volitve. Ni šlo za to, da bi jo hotela izkoristiti stranka, Manca sama je želela 'podpreti Vesno z vsem srcem in telesom'.
Tudi Mariborčanka, in ne samo po rojstvu
Rodila se je 5. marca 1947 v Mariboru. Pozneje je bila z mestom povezana ustvarjalno in prijateljsko. Kot je ob novici ob Mančini smrti spomnila nekdanja urednica in novinarka Večerovega tednika 7D Glorija Lorenci, je bila Manca Košir povezana tudi z Večerom: "Manca ni imela rada Maribora samo zato, ker je tu rojena. Ko je kot mlada novinarka v Ljubljani stopila takratnim oblastnikom na žulj, ni bilo časopisa ali revije, ki bi hotel objavljati njene članke. Edino Branko Senica Bonči, takratni urednik Večerovega tednika 7 dni, si je to drznil. Kadarkoli sva se pogovarjali, je to omenila. Da ji je mariborski časopis reševal eksistenco, ko so ljubljanski stisnili rep."
Praznovanje bivanja namesto sožalja
Kako se posloviti od osebnosti, kakršna je bila Manca Košir? Njena hči je zapisala, da v skladu z njeno željo namesto sožalja vabi k praznovanju njenega bivanja. Pogreb bo javen, da se bodo lahko od Mance poslovili vsi, ki bi se radi poslovili.
Z RTV Slovenija so sporočili, da bodo te dni ponavljali oddaje z Manco Košir. Manca Košir je bila navsezadnje tudi ena od pionirk javnega govora o zasebnosti sploh, večkrat se je znašla v pogovornih oddajah na obeh straneh mikrofona. Iz Slovenskega centra PEN, katerega aktivna članica je bila, so sporočili, da ji bodo posvetili posebno številko Tednika PEN s spomini, razmišljanji, anekdotami, fotografijami, drobci časa, "iz katerih bomo stkali pajčevino spomina na Manco, naj se ohrani za vse čase".
