Darja Kocbek
Gospodarska aktivnost v Sloveniji je v zadnjem lanskem četrtletju kljub negotovim razmeram na ključnih izvoznih trgih ostala razmeroma ugodna. Še naprej so bila solidna gibanja v storitvah in trgovini, ki jih podpirata robustno domače trošenje in turizem. Razmeroma ugodna so bila tudi gibanja v industriji, novembra pa se je po nekaj mesecih močno povečala tudi gradbena aktivnost. Nasprotno se je razpoloženje v gospodarstvu po anketnih podatkih v zadnjem četrtletju nekoliko poslabšalo, v publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj navajajo analitiki Banke Slovenije. Da je razpoloženje v gospodarstvu konec leta ostalo na nizki ravni, v publikaciji Ekonomsko ogledalo navajajo analitiki vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Vse manj prostih delovnih mest
V mednarodni menjavi so se po navedbah Banke Slovenije kljub negotovostim v zunanjem okolju nadaljevala spodbudna gibanja iz tretjega četrtletja. Skupni izvoz je bil po plačilnobilančnih podatkih medletno večji za 4,4 odstotka, medtem ko je celoten uvoz ostal približno enak kot pred letom. Enoletni presežek na tekočem računu je novembra znašal 3,3 milijarde evrov, kar je največ po maju 2021. Ta presežek še vedno izhaja pretežno iz presežka storitvene menjave.
Na trgu dela razmere ostajajo ugodne predvsem v storitvenih dejavnostih, medtem ko se število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih zmanjšuje. Število prostih delovnih mest se postopoma zmanjšuje, a je še vedno večje kot pred pandemijo, navajajo v Banki Slovenije.
Po podatkih analitikov urada Umar je bilo v prvih enajstih mesecih lani število delovno aktivnih za 1,2 odstotka večje kot pred enim letom. K skupni medletni rasti števila delovno aktivnih je prispevalo večje število tujih državljanov, ki so novembra predstavljali 15,9 odstotka vseh delovno aktivnih. To je 1,2 odstotne točke več kot v letu 2023. Konec leta 2024 je bilo 47.038 brezposelnih, kar je 2,7 odstotka manj kot decembra 2023.
"Medletna realna rast povprečne bruto plače je bila oktobra višja kot pretekle mesece (6,8 odstotka) ob višji nominalni rasti (6,5 odstotka) in nizki (ničelni) inflaciji. V javnem sektorju je bila rast povezana predvsem s povečanjem vrednosti plačnih razredov zaradi junijske delne uskladitve z inflacijo, v zasebnem, v katerem je bila rast plač višja kot v javnem, pa pomemben dejavnik rasti ostaja pomanjkanje delovne sile," navaja Umar.
Zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja
Osnovna inflacija se je konec lanskega leta znižala na dva odstotka. K temu je po ugotovitvah analitikov Banke Slovenije prispevala zlasti upočasnitev rasti cen neenergetskega industrijskega blaga, medtem ko se rast cen storitev ohranja na povišanih ravneh. Analitiki urada Umar pa navajajo, da so se cene energentov v letu 2024 povišale za 0,5 odstotka.
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v prvih enajstih mesecih leta 2024 po navedbah Umarja znašal 485,6 milijona evrov oziroma 595,5 milijona evrov manj kot v prvih enajstih mesecih leta 2023. "Razpoložljivi podatki državnega proračuna, konsolidirane bilance javnih financ in računov države kažejo zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja v minulem letu. K temu so prispevali predvsem začasni dejavniki, med drugim zmanjšanje obsega izrednih ukrepov za blažitev visokih cen energentov, zgodovinsko ugodne razmere na trgu dela in krčenje investicij po zaključku predhodne finančne perspektive EU," pojasnjujejo v Banki Slovenije.
Ker je slovensko gospodarstvo izvozno usmerjeno, je njegova uspešnost odvisna od razmer na trgih, na katere izvažajo slovenska podjetja. Analitiki urada Umar ugotavljajo, da je bil kazalnik gospodarske klime (ESI) v evrskem območju v zadnjem četrtletju lani nižji kot v tretjem ter podoben kot v zadnjem četrtletju 2023. Tudi kazalnik Ifo, ki meri razpoloženje v nemškem gospodarstvu, se je v zadnjem četrtletju tekoče znižal in bil nižji tudi medletno. Nemške institucije so občutno znižale napovedi gospodarske rasti za Nemčijo za letos in naslednje leto.
