Javnosti je namreč odvzeta možnost, da o vprašanju odloča vsebinsko. Področje odpira možnosti zlorab, menijo, izpostavili pa so tudi neurejenost dolgotrajne oskrbe in paliativne medicine.
Komisija za medicinsko etiko meni, da je vprašanje le načelno. Zatrdili so, da odvrača pozornost od uvajanja spremembe, torej nalaganja zdravnikom, da na prošnjo trpečih končajo njihova življenja. "Dilema se bo zreducirala na vprašanje, ali dati parlamentu vnaprejšnje soglasje, da po politični presoji uredi zakon," so zapisali v sporočilu za javnost.
Izpostavili so, da sodi Slovenija med države, ki se najhitreje starajo. "Kar je slovenska politika sposobna ponuditi starajočim, sta pomoč pri samomoru in evtanazija, ki ju po uvedbi ne bo mogoče učinkovito nadzorovati ter odpirata različne možnosti zlorab," so bili kritični.
Dodali so, da zdravnikov s specializacijo iz geriatrije, torej stroke o boleznih starejših, ni, oddelek za geriatrične bolnike v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana pa je podhranjen. "Vsa večletna opozorila javnosti in stroke o ureditvi dolgotrajne oskrbe in paliativne medicine, so ob indolenci odgovornih vladnih in drugih služb ostala brez učinka," menijo.
V stališču so še dodali, da je treba izid referenduma, tudi ob nestrinjanju z njegovim razlogom, spoštovati.
