Regulirane cene plina: Tudi končno ceno daljinske toplote smo zamejili na znosen nivo, zagotavlja minister Kumer

STA, Va
27.10.2022 14:53

Zamejitev cen se nanaša na sisteme v Mariboru, na Jesenicah, v Trbovljah in Novi Gorici. Cene plina bodo sicer višje kot lansko zimo, a vlada na ta način preprečuje nove podražitve.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Marko Vanovšek

Vlada je zamejila ceno toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja, ki za energent v pretežni meri uporabljajo plin. Zamejitev cen se nanaša med drugim na sisteme v Mariboru, na Jesenicah, v Trbovljah in Novi Gorici. Ostali uporabljajo drug energent in jim ne grozi tolikšna podražitev.

Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je povedal, da so z dopolnitvijo uredbe o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema določili najvišjo dovoljeno ceno zemeljskega plina za sisteme daljinskega ogrevanja, ki kot vhodni energent uporabljajo plin: "S tem smo zamejili tudi končno ceno daljinske toplote na znosen nivo." 

Po ministrovih besedah so se v zadnjem obdobju začele pojavljati namere, da bi se cene daljinske toplote s 1. januarjem 2023 začele poviševati, ker so cene na trgih povišane tudi za tri- do štirikrat glede na enako obdobje lani. Navedel je prihranke, ki jih bo prinesla regulacije vhodne cene plina pri 73 evrih na megavatno uro (MWh), medtem ko bi najavljena tržna cena znašala 150 evrov na MWh. Regulirana cena pomeni v sistemu v Mariboru prihranek 122,25 evra, na Jesenicah 146,16 evra, v Trbovljah 183,49 evra in v Novi Gorici 122,79 evra, je povedal minister.

Cene bodo sicer višje kot lansko zimo, razlog pa je med drugim ta, da so lani pozimi ti sistemi uporabljali plin, ki so ga kupili leto ali dve prej, ko so bile cene "popolnoma neprimerljive".

V omenjenih štirih sistemih se povišane cene plina najbolj poznajo, ostali sistemi plin uporabljajo v manjši meri, je dejal minister. O ogrevanju v Ljubljani pa je povedal, da poteka sicer velika investicija kogeneracije toplote in elektrike na plin, a da so se oskrbeli z drugim energentom, "kar pomeni, da ta regulacija zanje trenutno ni merodajna".

Vlada je s spremembo uredbe to tudi uskladila z novelo zakona o oskrbi s plini, ki je med zaščitene odjemalce uvrstila tudi vrtce, šole in zdravstvene domove, tako da bo tudi zanje od 1. novembra veljala regulirana cena.

Opredelili so tudi ceno za plin pri nadomestni oskrbi in pri osnovni oskrbi, ki bo prav tako veljala od 1. novembra.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta