Robert Golob: "Normalno bom delal, dokler ne bom dobil nove službe. Ta bo verjetno v parlamentu"

Robert Golob je umaknil soglasje k imenovanju za predsednika uprave Gen-I in bo v sredo na kongresu prevzel vodenje Stranke zelenih dejanj (Z.Dej). To je najodmevnejše sporočilo s tiskovne konference, ki naj bi bila uradno sicer posvečena predstavitvi lanskih poslovnih rezultatov družbe. Pri tem je Golob posredno v javnost poslal sporočilo, da bodo poslovni uspehi družbe, ki je pod njegovim vodstvom postala največji slovenski trgovec z elektriko, osnova tudi za njegovo nadaljnje politično delovanje. "Imamo najvišji donos, najnižje cene, najvišje plače in nič dolga. Si predstavljate, v kakšni državi bi živeli, če bi to veljalo za Slovenijo?" Odgovoril je sam. To bi po njegovem videnju pomenilo višji BDP, nižje stroške življenja, višje plače in nižji javni dolg. A konkretnih rešitev za dosego teh ciljev ni navedel. Kot je povedal, bodo o vsem na sredinem kongresu najprej izvedeli člani stranke Z.Dej, katere vodenje bo prevzel od nekdanjega okoljskega ministra Jureta Lebna. "Vsakomur je jasno, da je podnebna kriza največji izziv današnjega časa," je Golob povedal pred prevzemom novonastale zelene stranke, v katero se je že včlanil. Po lastnih besedah gre zdaj novim dogodivščinam naproti.

Lani pridobili 25 tisoč odjemalcev

Morda je to konec obdobja podjetja pod vodstvom Goloba, ki so ga na tiskovni konferenci še vedno napovedali kot prvega moža Gen-I, zagotovo pa ni konec Gen-I. Ta ostaja največji slovenski trgovec z elektriko in ima 400 tisoč odjemalcev. Leto 2021 je bilo po besedah Goloba najuspešnejše poslovno leto v zgodovini podjetja, saj so prvič presegli tri milijarde evrov prihodkov (3,3 milijarde evrov) in ustvarili 71 milijonov evrov čistega dobička. Od tega so manj kot 250 milijonov evrov prihodkov ustvarili v Sloveniji, preostalo pa na mednarodnih trgih. Potem ko se je večina dobaviteljev elektrike in zemeljskega plina že lani odločila za podražitev, so se v Gen-I zavezali, da cen ne bodo spreminjali do poletja. Tudi iz tega naslova so preteklo leto povečali število odjemalcev za skoraj 25 tisoč. Med njimi je bilo tudi veliko odjemalcev Petrola, ki je oktobra lani prvi napovedal dvig cen za 30 odstotkov. Zaradi tega so morali na trgu kupiti dodatne količine električne energije in znižati maržo. Januarja pričakujejo še prihod večjega števila odjemalcev od Telekoma, ki se je odločil, da več ne bo prodajal elektrike. Gen-I je doslej v Sloveniji postavil več kot 3000 sončnih elektrarn, samo lani so v Sloveniji podpisali za skupno 47 megavatov novih pogodb. V Severni Makedoniji postavljajo 17-megavatno sončno elektrarno, investicija pa se bo predvidoma povrnila v štirih letih. "Naslednjih 46 let, za kolikor imamo služnost na zemlji, bo tista elektrarna delala samo z dobičkom. Take ekonomike ne omogoča nobena druga tehnologija," pravi Golob in še dodaja, da je v projektih, povezanih s sončno energijo, prihodnost, saj so manj tvegani z vidika poslovnih investicij in omogočajo največje donose. Dodana vrednost v podjetju znaša 253 tisoč evrov na zaposlenega, od katerih jih je 60 odstotkov mlajših od 35 let.

Donos na vloženi kapital je v skupini Gen 8,1-odstoten, v Gen-I pa 50-odstoten. "Takega podjetja v Sloveniji ni," pravi Golob in poudarja, da bi morali kriterije uspešnosti, ki so jih zasledovali v Gen-I, uveljaviti širše v družbenem življenju. Eden od teh je, izpostavlja, ravno dodana vrednost na zaposlenega, ki danes v Sloveniji v povprečju znaša 44 tisoč evrov. "V neki famozni, baje ambiciozni strategiji smo si zastavili, da bomo v Sloveniji leta 2030 zmagovalci, če bomo dosegli 66 tisoč evrov na zaposlenega. A se hecamo? V energetiki je že danes dodana vrednost na zaposlenega presegla 100 tisoč evrov." Golob glede gradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem pravi, da se jedrska energija kaže kot vir, ki bi bil najbolj primeren za energetsko oskrbo industrije, vendar poudarja, da se bo glede tega mogoče odločiti komaj takrat, ko bodo znani vsi stroški in časovnica projekta. Sicer, poudarja, je podpornik jedrske energije. S sončnimi elektrarnami bi lahko po njegovem mnenju do leta 2030 pokrili tretjino takratnih potreb (5000 megavatov) po električni energiji v državi.

Nagrado za uspešnost bo dal v dobrodelne namene

Golob se ni mogel izogniti vprašanju višine njegove plače, ki mu jo očita predvsem politična konkurenca. Lani je tako prejel skupno 192 tisoč evrov neto prejemkov (400 tisoč bruto), od katerih se bo odpovedal nagradi za uspešnost in denar podaril devetim humanitarnim organizacijam. Golob sicer ostaja v podjetju, kjer, kot pravi, skrbi za nabavo elektrike in zemeljskega plina ter za strateško komuniciranje. "Normalno bom delal, dokler ne bom dobil nove službe. Ta bo verjetno v parlamentu, a o tem ne odločam jaz." Kot je znano, bo danes skupščina Gen-I, na kateri bosta družbenika, družbi Gen energija in Gen-EL, vnovič skušala imenovati upravo, potem ko sta bila pri tem lani dvakrat neuspešna. Vladajoča politika preko vpliva v nadzornem svetu Gen energije namreč ni prižgala zelene luči, da bi Golob še en mandat vodil Gen-I. "Že leto dni smo vedeli, kaj se bo zgodilo. Bili sta dve struji. Prva me je prepričevala, naj se skrijem, dokler vihar ne mine. A žal nisem tak tip človeka." Zaradi tega je v sredo na okrožnem sodišču v Krškem tudi nov narok, na katerem bi moralo sodišče določiti začasno upravo družbe, a to ne bo potrebno, če se bosta družbenika danes glede tega dogovorila. Na vprašanje, ali bo, če bo generalni direktor Gen energije Martin Novšak imenovan na čelo Gen-I, kar je v preteklosti že bil predlog na skupščini, sledila še menjava v vrhu Gen energije, Golob odgovarja: "To je mogoča špekulacija, ampak je precej divja."