Vanessa Čokl
Ustavni sodniki so imeli za današnjo tedensko sejo na dnevnem redu pravilnost županskih volitev in volitev v mestni svet v Ljubljani lansko leto. Državljan Vili Kovačič, tisti, ki je dosegel ponovitev referendumskega glasovanja o drugem tiru, s tem pa posredno padec prejšnje slovenske vlade, se je pritožil na sodbo upravnega sodišča, ker ni sklicalo javne obravnave in razveljavilo županskih volitev 2018 v Ljubljani in prav tako volitev v mestni svet, v katerem ima Lista Zorana Jankovića tesno večino 23 sedežev od 45. Kovačič spet problematizira porabo javnega denarja za volilne kampanje in navaja, da je ljubljanski župan Zoran Janković v volilni kampanji za lanske županske volitve uporabil oziroma zlorabil javna sredstva.
Torej, javne obravnave. Evropsko sodišče v Strasbourgu je lansko leto v zadevi Mirovni inštitut vs. Slovenija znova odločilo, da pravica do javne obravnave vsebuje pravico do ustne obravnave. Le izjemne okoliščine dopuščajo, da se ustna obravnava ne izvede. Če se sojenje izvaja na dveh stopnjah, mora vsaj ena stopnja izvesti ustno obravnavo. Sodišče je poudarilo, da so vsa ta pravila znana že najmanj 16 let, saj jih je leta 2002 zapisalo v dveh odločbah. Letelo je na prakso slovenskega upravnega sodišča, ki redno odloča za zaprtimi vrati in ne sklicuje javnih obravnav. Javne obravnave šele po zadnjih opozorilih evropskih sodnih instanc striktneje sklicujejo na vrhovnem sodišču.
Ko je Strasbourg odločil v zadevi Mirovni inštitut, je ustavni pravnik dr. Jurij Toplak za Večer komentiral, da je "upravno sodišče 16 let ignoriralo zahtevo ESČP po javnih obravnavah, in vrhovno sodišče je to dopuščalo". Najmanj, kar bi se moralo zgoditi po njegovem, je rekel, je odstop vodje upravnega oddelka na vrhovnem sodišču in predsednice upravnega sodišča. Da bi se predsednica (višja sodnica Jasna Šegan) morala umakniti, je Toplak prepričan tudi zdaj, ko se je v Strasbourgu, pred Odborom ministrov Sveta Evrope (ESČP je sodišče Sveta Evrope), začela razprava o novi sodbi čez Slovenijo zaradi neprakticiranja javnih obravnav, s čimer se še naprej briskira domačo zakonodajo in evropsko konvencijo o človekovih pravicah.
Kateri novi sodbi? Na račun neizvajanja javnih obravnav na gospodarskem oddelku vrhovnega sodišča! Gre za zadevo Pro Plus, ki je odmevala lansko jesen zaradi nenavadnega komuniciranja slovenskega vrhovnega sodišča z ESČP-jem, ko je strasbourško sodišče odločilo, da je Slovenija kršila pravico do pravičnega sojenja, ker vrhovno sodišče ni omogočilo javne obravnave družbi Pro Plus v sporu z uradom za varstvo konkurence. Na to temo je
stališče, obrambo pravice do javnih sodnih obravnav, v Strasbourg konec prejšnjega tedna poslalo Društvo za pravice invalidov Slovenije, okrepljeno s podpisi šestih doktorjev prava: dr. Jurija Toplaka, dr. Mateja Avblja, dr. Jerneja Letnarja Černiča, dr. Andraža Terška, dr. Boruta Holcmana, dr. Boštjana Brezovnika. Opozarjajo, da javne obravnave v slovenski praksi še naprej niso samoumevne, sistemske, in predlagajo, da Strasbourg ne zapre zadeve Pro Plus, dokler se to dokončno ne uredi.
Na slovenski strani (ministrstvu za pravosodje) je zdaj, da odgovori. V skrajni posledici bo Odbor ministrov pri Svetu Evrope sam naložil Sloveniji, kaj mora narediti, da problem naposled odpravi. In to sistemsko. Oziroma da sodišča dosledno upoštevajo veljavno zakonodajo.
