Poteza opozicije bi lahko vplivala na datum izvedbe omenjenih referendumov, ki je sicer predviden skupaj z evropskimi volitvami devetega junija. Odloka o razpisu posvetovalnih referendumov o evtanaziji in konoplji sta bila po tem, ko ju je prejšnji četrtek z odlokom o posvetovalnem referendumu o uvedbi preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah potrdil državni zbor, v petek objavljena v uradnem listu. V SDS in NSi so že takrat napovedali, da bodo vložili zahtevo za njuno ustavno presojo.
Krivec: Nujno je, da se do tega opredeli ustavno sodišče
Referendum o zakonski ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je po mnenju obeh opozicijskih strank v nasprotju z ustavo, med drugim s 17. členom, ki pravi, da je človekovo življenje nedotakljivo. Pri referendumu o rabi konoplje pa so opozorili na procesne nepravilnosti, saj sta v parlamentarnem postopku iz enega nastali dve vsebinsko drugačni vprašanji, ki bi po mnenju opozicije morali biti predmet dveh referendumov.
"Glede na dosedanjo razpravo v državnem zboru o problematiki posvetovalnega referenduma, kjer je zakonodajnopravna služba v razpravi opozorila na potencialno ustavno spornost, in glede na to, da je tematika tudi z moralnega vidika zelo pomembna, se nam je zdelo ne samo koristno, ampak nujno, da se ustavno sodišče do tega opredeli," je odločitev za vložitev pobude za oceno ustavnosti komentiral poslanec SDS Danijel Krivec. Odločitve ustavnega sodišča po njegovih navedbah ne želijo prejudicirati, želijo pa si, da bi ustavno sodišče zadevo obravnavalo prednostno.
Sajovic: Gre za legitimno pravico opozicije
Po besedah vodje poslancev NSi Janeza Ciglerja Kralja želijo s predlogoma za ustavno presojo odlokov in njuno zadržanje državljane zaščiti pred prevaro. Ocenjujejo namreč, da so predlagana referendumska vprašanja prazna in aktivistična, za njimi pa ni zakonskih predlogov in rešitev, o katerih bi državljani lahko odločali. Največji vladni stranki Gibanju Svoboda ob tem v NSi očitajo "zlorabo in ugrabitev" evropskih volitev in predvolilne kampanje, kot tudi kršitev in zlorabo poslovnika državnega zbora v postopku obravnave predlaganih posvetovalnih referendumov. "Uporabili bomo vsa pravna in politična sredstva, da to zlorabo preprečimo," je dodal Cigler Kralj.
Ob tem se je vnovič zavzel tudi za superreferendumski dan v jeseni, na katerem bi se državljani izrekali o vseh predlaganih referendumskih vprašanjih. Roki za referendumska opravila bodo začeli teči 6. maja. Vodja poslancev Gibanja Svoboda Borut Sajovic je odločitev opozicije pospremil z oceno, da gre za legitimno pravico, vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec pa je takšne zahteve prepoznal tudi kot pritisk na ustavno sodišče.
Pirati za presojo ustavnosti zakona o volitvah v državni zbor
Piratska stranka je v petek na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti zakona o volitvah v državni zbor, ki med drugim ureja zbiranje podpisov podpore neparlamentarnih strank za nastop na volitvah. Zaradi stavke upravnih enot si prizadevajo za možnost elektronske oddaje podpisov podpore, so danes poudarili na novinarski konferenci. Zunajparlamentarne stranke morajo pred vsakimi volitvami zbrati določeno število overjenih obrazcev podpore, da lahko na volitvah nastopijo, so pojasnili v stranki. Pogoj, ki ga predvideva zakon o volitvah v državni zbor in se aplicira na vse ostale volitve je, da so podpisi podpore overjeni pred uradnikom v upravni enoti.
Podporniki zunajparlamentarne stranke morajo zato upravno enoto obiskati in podpise oddati v živo. "To pomeni, da je vložitev kandidature stranke na nek način odvisna od uspešnosti delovanja upravne enote in razmer na terenu," je poudaril sekretar Piratske stranke Jasmin Feratović, ki meni, da njihovi podporniki, ki si želijo oddati podpis podpore pred evropskimi volitvami, na upravnih enotah čakajo predolgo, še posebno v luči stavke tamkajšnjih zaposlenih. Zbiranje podpisov po njegovih navedbah otežuje tudi dejstvo, da upravne enote za oddajo podpisov ne ponujajo posebnih okenc: "V Piratski stranki zato menimo, da to krši našo pravico do kandidiranja na evropskih volitvah, torej pasivno volilno pravico in zato smo se najprej obrnili na upravno sodišče, ki je pristojno za te postopke. Tam smo bili zavrnjeni, nato smo vložili tudi pritožbo, ki pa jo vrhovno sodišče še obravnava."
Pirati so namreč aprila na upravno sodišče vložila tožbo zoper ministrstvo za javno upravo in Državno volilno komisijo (DVK) zaradi varstva pravice do kandidiranja. S predlogom za začasno odredbo želijo doseči, da bi upravne enote zagotovile posebna okenca za overjanje obrazcev podpore za kandidate na evropskih volitvah. Upravno sodišče je njihov predlog zavrnilo, saj meni, da Pirati niso izkazali predpostavke težko popravljive škode. V stranki se zdaj obračajo še na ustavno sodišče, da to presodi, ali si ministrstvo za javno upravo zakon o volitvah pravilno interpretira in ali je ta interpretacija v skladu z ustavo, je dodal Feratović.
