Število okužb ponovno narašča, stroka napoveduje, da je pred nami četrti val epidemije covida-19. Kako so nanj pripravljeni v domovih za starejše, kjer je bilo do zdaj največ množičnih izbruhov okužb? Odkar so decembra lani začeli v domovih cepiti stanovalce, je začelo upadati tudi število okužb in zbolelih. Po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bilo prejšnji teden devet potrjenih okužb med stanovalci domov, ki jih je vseh skupaj 19.729, in šest okužb med 13.033 zaposlenimi, nobeden zaradi covida-19 ni umrl.
"Verjamemo, da so domovi zaradi cepljenja in z znanjem, ki so ga od marca lani pridobili zaposleni, bolje pripravljeni na novi val epidemije in da se tako zahtevno obdobje, kot smo mu bili priča v drugem valu, ne bo ponovilo. Seveda pa je prihodnost ob tako negotovih razmerah in ob pojavu novih, bolj nalezljivih različic virusa težko napovedati," odgovarja sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik.
Cepljenje naj bi bila najbolj učinkovita zaščita, a uradnih podatkov o tem, koliko stanovalcev in zaposlenih v domovih je cepljenih, ni. Tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in ministrstvo ga nimata.
Znan je le podatek, da je po anketi, ki jo je skupnost socialnih zavodov v domovih opravila sredi junija, bilo takrat cepljenih 83 odstotkov stanovalcev in okoli polovica zaposlenih v domovih. Sahernik opozarja, da v to številko niso všteti vsi tisti, ki so covid preboleli. Teh naj bi bilo po njihovih ocenah okoli 40 odstotkov zaposlenih. Prav tako ne vedo, koliko zaposlenih se je še odločilo za cepljenje v zadnjih dveh mesecih in pol.
Tezno, Pod gorco, SeneCura: Necepljeni zaposleni kot "grožnja"za vnos
V Domu starejših občanov Tezno denimo je precepljenih 95,5 odstotka stanovalcev in 42 odstotkov zaposlenih, 30 odstotkov zaposlenih pa je prebolelo covid, je povedala direktorica Jasna Cajnko.
V Domu pod gorco v Mariboru je po zadnjih podatkih, ki jih ima direktor Gregor Žigon, precepljenih 95 odstotkov stanovalcev in 54 odstotkov zaposlenih. V vseh treh domovih SeneCura v Sloveniji je trenutni delež cepljenih stanovalcev 86-odstoten, med zaposlenimi pa je precepljenost 29-odstotna.
Mlačnik: Panike ni
V Koroškem domu starostnikov tako v Črnečah kot v Slovenj Gradcu imajo vzpostavljeno rdečo cono zaradi morebitnega izbruha četrtega vala epidemije. "Precepljenih je več kot 80 odstotkov vseh stanovalcev, drugi so covid preboleli. Večja skrb je to, da je precepljenih samo nekaj več kot 50 odstotkov zaposlenih. To so seveda določene težave, a okužbe nismo imeli od maja. Zaposlene spodbujamo k cepljenju, a te psihološke spodbude so izzvenele, saj so tisti, ki so imeli namen iti na počitnice, to rešili na drug način, za kakšne materialne spodbude pa nimamo sredstev. Imamo obešene plakate, spodbujamo testiranja, to je pa v tem trenutku pravzaprav tudi vse, kar lahko naredimo," je povedal direktor Srečko Mlačnik. Ker je večina stanovalcev precepljena, predvideva, da večje razsežnosti okužb ni pričakovati. "Mislim, da tega, da bi se ponovil scenarij preteklih let, ne bo. Trenutno ni nobene panike, izobražujemo naše zaposlene glede uporabe zaščitnih sredstev, ki jih imamo zdaj na razpolago dovolj," je še povedal o domu, v katerem biva 330 stanovalcev in dela 230 zaposlenih. (up)
V domovih spodbujajo cepljenje med zaposlenimi, tudi zato, ker so prav zaposleni, kljub vsem drugim zaščitnim ukrepom, največja grožnja za vnos okužbe, a hkrati se zavedajo, da bi bila uvedba obveznega cepljenja zaposlenih dvorezni meč. "Želimo si, da bi bilo več zaposlenih cepljenih. Vendar pa, glede na visok odstotek precepljenih stanovalcev v naših domovih, upamo na zaščito stanovalcev ob morebitnem novem valu okužb, predvsem pa na lažji potek bolezni ob morebitni okužbi posameznega cepljenega stanovalca," pravi Sanda M. Gavranovič, poslovna direktorica SeneCure Slovenija.
Še vedno podcenjeni, zato odhajajo
Na to, da odločitev o obveznem cepljenju zaposlenih ni v njihovi domeni, ampak mora o tem odločiti zdravstvena stroka, opozarja tudi Sahernik. Pravi, da prisila med nekaterimi zaposlenimi zagotovo ne bo dobro sprejeta. Boji se, da bo v tem primeru vsaj del zaposlenih poiskal delo v drugih poklicih, kar bo še zaostrilo že tako veliko pomanjkanje kadrov v domovih. "Pravzaprav so nekateri delavci to že storili. Podobne so tudi izkušnje v državah, ki so že uvedle obvezno cepljenje v zdravstvenih in socialnovarstvenih organizacijah," dodaja.
Strošek testiranja in cena oskrbnin
Zaposleni v domovih, ki niso prebolevniki ali cepljeni, se morajo redno testirati.
"Glede plačljivega testiranja v skupnosti upamo, da bodo odločevalci upoštevali naše zahteve ter bodo zaposleni v domovih dodani med izjeme, za katere bo strošek testiranj krila država. Domovi namreč tega denarja ne morejo zagotoviti. Če ne bo tako, bodo primorani dvigniti cene oskrbnin. Tega pa si nikakor ne želimo, saj se zavedamo, da stanovalci zaradi obstoječega sistema financiranja že sedaj plačujejo preveč. Za okvirno predstavo višine stroška: če bo cena hitrega antigenskega testa predvidoma znašala 12 evrov, to pri 30 zaposlenih znese okoli 4500 evrov na mesec, na letni ravni pa 54.000 evrov," je jasen Denis Sahernik.
Prav pomanjkanje kadra, če pride ponovno do množičnih okužb, pa je tisto, česar se v domovih najbolj bojijo. Resda so dobili nekaj denarja od ministrstva za delo za nove zaposlitve na socialnem področju. Prav tako je v teku razpis za 93 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev za preureditve prostorov, na katerega se je prijavilo 39 domov. "Zelo podhranjeni ostajamo pri kadrih na zdravstvenem področju. Dejstvo je, da je kader v domovih izredno podcenjen, hkrati pa je tudi zaposlenih premalo. Vzrok za fluktuacijo kadra ni samo slabo plačilo, ampak tudi preobremenjenost kadra. Covid situacija je k temu še pripomogla, saj so zaposleni odhajali na druga delovna mesta kljub izplačilu dodatkov v času epidemije," pravi Gregor Žigon. Dodajmo, da so bili ti dodatki občutneje nižji od tistih v zdravstvu, a vendarle so zagotavljali vsaj neko spodobno plačilo za opravljeno delo. Rdeče in sive cone v domovih namreč ostajajo.
9 potrjenih okužb je bilo prejšnji teden med stanovalci domov, ki jih je vseh skupaj 19.729. Umrl ni nihče.
6 potrjenih okužb je bilo prejšnji teden med 13.033 zaposlenimi.
70 evrov znaša strošek upravičenosti nege najtežje obolelih, kar pa ZZZS zdaj preverja.
8 tisoč evrov stroška je vlada priznala bolnišnicam kot strošek za obolelega pacienta brez zapletov, 16 tisoč za pacienta z zapleti in preko 46 tisoč evrov za zdravljenje z ventilatorjem.
Oskrbeli več za covidom obolelih starostnikov kot vse bolnišnice skupaj
"Dejstvo je, da smo v domovih ob prvem in drugem valu oskrbeli več obolelih starostnikov kot vse bolnišnice skupaj. Bolnišnične kapacitete pa so bile tudi proste. Oskrba obolelih starostnikov v domovih je potekala v težjih pogojih kot v zdravstvenih ustanovah, kjer so ves čas na razpolago zdravniki in kjer je medicinskega negovalnega kadra odstotkovno neprimerljivo več, pa tudi bivalno domsko okolje ni prilagojeno vzpostavitvi izolacijskih con. Pa vendar je vlada priznala bolnišnicam strošek za obolelega pacienta brez zapletov osem tisoč evrov, za pacienta z zapleti 16 tisoč in za zdravljenje z ventilatorjem preko 46 tisoč evrov. Vlada ni odločila, da je oskrba istega pacienta, ki je v domu stanovalec, 'kar koli vredna'. Ob nadzorih ZZZS, ki sedaj potekajo v domovih, se preverja upravičenost nege najtežje obolelih, ki v domovih znaša borih 70 evrov. Razlage nadzornikov ZZZS na nadzorih so, da smo v domovih opravljali prav enake storitve zdravstvene nege pri obolelih stanovalcih z okužbo s koronavirusom kot pri zdravih nepokretnih stanovalcih," pojasnjuje Cajnkova.