Še nikoli nismo bili tako blizu koncu kot sedaj, a kam bo zavila epidemija, je odvisno predvsem od precepljenosti

Tako različne kot sedaj strategije držav v pandemiji covida-19 še niso bile. Medtem ko Avstrija uvaja obvezno cepljenje, Nemčija pa ga je uvedla za zdravstveno osebje, v Veliki Britaniji in na Danskem počasi ukinjajo vse ukrepe. Razlika je sicer v krivulji naraščanja okužb, a bolj pomembne so razlike v precepljenosti. Ukinjanje ukrepov si lahko privoščijo države z dovolj visoko precepljenostjo, pravi infektolog iz Berlina Andrej Trampuž: "Še nikoli nismo bili tako blizu konca pandemije, kot smo sedaj. Predvidevamo, da bo konec v naslednjih mesecih, morda maja ali junija. Ampak vse je odvisno od tega, koliko ljudi je cepljenih. Necepljeni torej sedaj vplivajo na to, koliko časa bo še trajala pandemija. V Veliki Britaniji je precepljenih zelo veliko ljudi, zato lahko opuščajo ukrepe, medtem ko si Avstrija in Nemčija, še bolj pa Slovenija ali Hrvaška z zelo nizkim odstotkom precepljenosti tega ne morejo privoščiti." Je omikron torej rešitev krize ali je nova kriza? "Odvisno od tega, koliko ljudi je cepljenih. V Sloveniji je omikron kriza. Okuženih bo toliko ljudi, da bodo napolnili bolnišnice, zaradi porasta okužb pa je veliko ljudi v izolaciji, kar pomeni izpade v družbi. Imamo torej medicinski problem in izpad velikega števila delavcev, ki jih potrebujemo za delovanje družbe," meni Trampuž.

Zaščita z omikronom slabša

Tudi s čisto molekularnega vidika še ni povsem jasno, ali je omikron v resnici odrešitev - ni še namreč podatka o tem, kako trajna je rešitev, ki jo zagotavlja prebolevanje te različice covida-19. Sintezni biolog s Kemijskega inštituta dr. Roman Jerala pravi: "Podatkov še ni prav veliko. Južnoafriška študija kaže, da okužba z omikronom bistveno bolj poveča protitelesa, ki nevtralizirajo različico omikron za cepljene kot za necepljene, pri katerih je nivo protiteles nižji in verjetno tudi bolj kratkotrajen. Pri cepljenih se po okužbi z omikronom dvigne tudi zaščita proti različici delta, medtem ko je ta sicer nekoliko povečana tudi za necepljene, vendar v večini primerov pod pragom. Pri prejšnjih okužbah se je pokazalo, da so blažji simptomi pogosto povezani z nižjim nivojem protiteles." Jerala pričakuje, da bo imela kombinacija cepljenja in okužbe širok spekter zaščite na različice in daljše trajanje zaščite. Zato bi bilo koristno, da bi se okuženi z omikronom tudi cepili, če se že niso, pravi: "Čeprav je najbrž težko pričakovati, da se bodo otresli strahu ali odpora pred cepljenjem, če se ga že doslej niso. V vsakem primeru lahko pričakujemo, da bo po zaključku tega velikega vala okužb zaščita populacije pred težjim potekom bolezni večja in s tem tudi posledice naslednjih valov okužb manjše, čeprav ne vemo, kakšne različice se bodo razvile ali širile v prihodnje."

Ravno razvoj dogodkov in širjenja različic je še vedno uganka, se strinja Trampuž: "Bojim se delte, ki je mnogo bolj nevaren virus. Če prebolimo omikron, namreč nismo dobro zaščiteni pred delto. Dejstvo pa je, da cepivo mnogo bolj deluje na delto. V Nemčiji prav zaradi tega prebolevnost velja samo tri mesece, potem se morajo ljudje cepiti."

Bo potrebno obvezno cepljenje?

Ampak kako ljudi prepričati, naj se cepijo, če se niso doslej? "V primerih, ko ljudi ni možno prepričati z razumskimi argumenti, je naslednja rešitev, če si želimo konec epidemije, obvezno cepljenje. Avstrija je to že naredila, Nemčija bo v kratkem, sedaj velja obveza za medicinsko osebje. Mislim, da bo to potrebno, saj smo bolj ali manj izčrpali vse druge možnosti. Obvezno cepljenje ni prisilno cepljenje, bodo pa ljudje plačevali kazni. Sploh pa to ni zadnja različica, za delto in omikronom zagotovo prihaja naslednja in ta bo najbolj prizadela necepljene. Vsi, ki so se cepili in upoštevali ukrepe, so prispevali k temu, da se epidemija bliža koncu, sedaj so na vrsti necepljeni. Da razbremenijo družbo, za dobro vseh," pravi Trampuž.

Bo cepljenje teklo v nedogled? Kaže se, da je obdobje zaščite, ki jo zagotavlja cepljenje, relativno kratko. Italijanski imunolog Marco Cavaleri opozarja pred cepilno utrujenostjo in pešajočim imunskim odzivom. "Ljudi ne bomo cepili vsake štiri mesece, saj če dosežemo dovolj visok nivo precepljenosti, bo virus še vedno krožil, nas okuževal s prehladnimi obolenji in postal običajno prehladno obolenje. Ko se je pojavil nov virus influence, je prav tako povzročil pandemijo. Četrto ali peto cepljenje bo najverjetneje potrebno za imunsko oslabljene ali drugače ogrožene ljudi. Možen pa je seveda tudi scenarij, da se pojavi bolj neugodna varianta."