Še vedno je najpomembnejša velikost kepice

Kaj je dober sladoled, je resda tudi stvar okusa, a mi smo se po odgovor in skrivnosti priprave ledene sladice podali k trem znanim mariborskim sladoledarjem, ki pripravljajo za laične brbončice različne vrste sladoleda.

Demiri Šerif

, sladoledar v Lastovki na Trgu revolucije, kjer se ob soparnih večerih običajno vijejo dolge vrste, nam je povedal, da je dober sladoled tak, ki je polnega okusa in ni voden. "Če delaš dobro in pošteno, se bodo ljudje vračali, pa še zadovoljen si, ker veš, da svoje delo opravljaš tako, kot je treba," je povedal.

Babičin sladoled ali pasijonka

Med Mariborčani so po Šerifovih in Logarjevih izkušnjah še vedno najbolj priljubljeni klasični okusi. Najraje torej posežemo po vaniliji, čokoladi in jagodi, radi imamo tudi okuse borovnica, cookies, kinder, zadnje čase je priljubljenost narasla še okusu mango, pravi Šerif. Logar opaža rast želja po sladoledu z manj sladkorja, dodatkov in podobnega. Vsako leto ustvarijo nekaj novega, tako trenutno ponujajo pasijonko, v prejšnjih letih je bil zelo priljubljen mango. Za okus naravna meta so letos celo obiskali farmo v Italiji, kjer so dobili meliso, potrebno za pripravo.

Razlika med poletnimi in zimskimi sladoledi

Lastovka ohranja osnovno maso starih mojstrov, ki je že leta praktično nespremenjena. Edino, kar so spremenili, je vsebnost sladkorja v sladoledih, ki se je v zadnjih desetih letih zmanjšala za deset odstotkov. Logar po drugi strani trdi, da recepte spreminjajo in izboljšujejo na dnevni bazi. Komaj občutna razlika je na primer med poletnimi in zimskimi sladoledi. Sprememba je tako majhna, da je stranke verjetno sploh ne opazijo, a gre za prilagoditev razmerja sladkorjev in hladnote sladoleda na dotik.

Oznaka E še ne pomeni škodljivo

Vse več je tudi povpraševanja po sladoledih brez laktoze in glutena. Proizvajalci ponujajo takšne sladolede, ki so ustrezno označeni, zato ni bojazni, da bi karkoli šlo narobe. "Kot sladoledar bi se počutil grozno, če bi stranka zaradi mojega sladoleda imela zdravstvene težave," pravi Šerif. "Strankam znamo razložiti, kako in kaj glede alergenov," trdi. Tudi pri Teti Fridi so takšni sladoledi ustrezno označeni, ponujajo pa še sladolede za tiste, ki prisegajo na fruktozo in se izogibajo sladkorju.

Na sladoled tudi, ko zunaj sneži

Logar in Golobova menita, da sta kakovost in izbira sladoledov izrazito narasli, Šerif naše sladoledarje primerja celo z Italijani, ki so znani po svojih odličnih sladoledarskih sposobnostih. A Golobova opaža, da je v Mariboru še vedno najpomembnejša velikost kepice. Trdi, da je prisotnega veliko zavajajočega promoviranja z naravnimi in domačimi oznakami. "Če je narejen za pultom, še ne pomeni, da je zares domač in iz domačih sestavin," poudarja. Prav vsi omenjeni sladoled ustvarjajo dnevno, včasih tudi večkrat na dan.