Domišljija tistih, ki s pomočjo spleta prevarajo ljudi s "poceni" nakupi, z bajnimi zaslužki v kratkem času ali jih celo zvabijo v ljubezensko razmerje, ki ga potem ni, tako kot tudi ne denarja, ki so ga "posodili" neznanemu partnerju, je neizmerna, opozarjajo v Računalniškem muzeju Slovenije. S svojim projektom Pol-pismeni želijo ljudi ozavestiti, da smo na spletu vsi ranljivi. Že drobcen trenutek nepozornosti je dovolj, da postanemo žrtev spletne prevare. Marsikdo bo zamahnil z roko, češ meni se kaj takega ne more zgoditi. Morda res ne bo nasedel sporočilu, ki je priletelo v njegov elektronski poštni predal, v katerem ga neki daljni sorodnik z drugega konca sveta obvešča, da bi mu rad zapustil bajne vsote denarja - ali pa da je neki princ iz bogsigavedikje prav njega izbral za dediča svojega kraljestva. Ali če gre zanjo: seveda je lepotec v čedni uniformi ameriške mornarice, ki ga je prav njen facebook profil prepričal, da je to ženska njegovih sanj, ne bo uspel zvabiti v past, saj ji je popolnoma jasno, da je častnik in gentleman zgolj romantični film, richardov gerov pa tudi ne mrgoli povsod.
A prevare niso vselej tako očitne. In ljudje, čeprav smo v svojo digitalno pismenost še tako zaverovani, nismo vselej stoodstotno osredotočeni na to, kar počnemo. Že en prehiter "klik" - celo na spletni strani, ki si je vajen, predvsem pa prepričan, da je "tista uradna" - je dovolj, da se znajdeš tam, kjer si zagotovo ne želiš biti. Med prevaranimi.
Zgodi se lahko vsakomur
Prijatelju za rojstni dan kupiš vstopnico za koncert v Londonu, a kaj, ko je bila spletna stran lažna in nesrečnež ostane pred vrati koncerne dvorane. Po spletu naročiš toplo zimsko bundo po zelo ugodni ceni, poštar pa ti dostavi paketek velikosti pet krat deset centimetrov, v katerem je stlačena cenena vetrovka. Na bookingu rezerviraš apartma, plačaš zanj, ko prideš na destinacijo, pa ugotoviš, da so te prevarali. In še bi lahko naštevali. Marsikdo se je že srečal s tovrstnimi prevarami, a ga je preveč sram, da bi se komu izpovedal, češ kako sem lahko tako naiven, da sem nasedel ...
"Vsakemu od nas se lahko zgodi, da se znajde v situaciji, kjer dobro naoljeno kolesje prevar in zlorab na nas uporabi mehanizme, ki so tako splošno ustvarjeni za vplivanje na posameznikovo psihološko stanje, odzive in dejanja, da ga ne opazimo, dokler ni prepozno. Ali pa se mu enostavno ne moremo upreti," opozarja Gaja Zornada, direktorica Računalniškega muzeja Ljubljana, ki s projektom Pol-pismeni ozavešča ljudi o dejstvu, da lahko tudi tisti, ki se imajo za digitalno pismene, postanejo žrtve spletnih prevar, saj je na drugi strani zelo dodelan sistem, ki te - če nisi pozoren - zlahka zvabi v past.
Vsi smo malo "polpismeni"
Projekt Pol-pismeni, ki ga je podprlo ministrstvo za kulturo iz sredstev Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za spodbujanje, promocijo in razvoj medijske pismenosti za leto 2024, s kratkimi skeči, ki so jih odigrali in posneli na Radiu Študent, ilustrira različne tegobe, ki jih v družbi sproža slaba medijska in digitalna pismenost prebivalcev. Prek humornih zgodb iz življenj različnih posameznic in posameznikov (od starih do mladih, od tehno optimističnih do tehno skeptičnih, mestnih in podeželskih, tistih, ki se v družbi dobro znajdejo, in tistih, ki se še ne) na lahkoten način obravnava resno temo, ki se ji računalniški muzej drugače posveča z gostujočimi razstavami in izobraževalnimi delavnicami za šole.
"Projekt je trajal vse leto 2024, z marsikom smo govorili o spodrsljajih, ki so se mu zgodili ravno zaradi slabše medijske in digitalne pismenosti. Iz nabora vseh teh zgodb smo izluščili pet scenarijev, jih malo 'napihnili' in za glavne akterje postavili osebe, ki niso tipično ranljive: predsednico hišnega sveta, aktivno upokojenko, vodjo razvoja, odličnjakinjo ... Kadar razmišljamo o spletnih prevarah, razmišljamo o tem, da so nekateri ljudje bolj izpostavljeni kot drugi, ampak realnost je povsem drugačna - vsi smo malo polpismeni," poudarja Gaja Zornada.
Osamljeni so pogosto tarče prevar
"Mi smo iskali majhne zgodbe, ki se vsem lahko zgodijo, kot je na primer lažna spletna stran nekega bookinga. Ali boš zato, ker si nasedel prevarantom in ostal brez nastanitve v tuji državi, na dopustu preklical kreditno kartico? Neee, bom raje pozoren, si misliš. In si res. Nato kar malo pozabiš na to in čez nekaj mesecev se začne ... Z bančnega računa izginjajo vedno večje vsote denarja. Moramo se zavedati, da obstajajo ustaljeni mehanizmi in da prevaranti zelo dobro obvladajo svoj posel," je opozorila Gaja Zornada.
Zgodba o upokojenki Mari, ki ji je pisal slavni nogometaš Lionel Messi, da ji blagohotno podarja 50.000 evrov, če mu seveda ona najprej nakaže pet tisočakov, deluje povsem nerealno, a je resnična, zatrjuje Zornada. "Gospo Maro je motiviralo tistih obljubljenih 50.000 evrov - in če ne bi bili bančni uslužbenci tako zelo vztrajni, bi lažnemu Messiju res nakazala denar. Dostikrat se zgodi, da smo tarče prevar, ko smo odtujeni od ostalih, ko smo osamljeni in nimamo ob sebi človeka, s katerim bi se lahko pogovarjali o rahlo nenavadnih stvareh, ki se nam dogajajo v vsakdanjem življenju. Ker takoj ko začnejo ljudje nekomu pripovedovati, kar se jim dogaja, tudi sami slišijo, kaj pripovedujejo, in ugotovijo, da morda nekaj ni v redu." Pogosto se za prevaro izve prepozno, ko je oseba zabredla že tako globoko v past, da je vzela kredit. Šele potem pride z zgodbo na dan, ko res ne zmore več ...
To je industrija!
"Cilj našega projekta je, da spodbudimo debato in razbijemo stigmo okrog spletnih prevar, ki se nam lahko vsem zgodijo," opozarja Gaja Zornada in navede nekaj primerov: med obiskom neke spletne strani sicer opaziš, da je nekoliko drugačna, a misliš, da so jo medtem posodobili; med nakupovanjem po spletu te nekdo zmoti, ti pa želiš samo opraviti nakup, tako kot vselej, in klikneš "potrdi" ... "
Ko si raztresen, ko nisi pozoren, ko misliš, da te itak sistem vodi, takrat lahko najbolj zabredeš. Na spletu se ne smeš dati na 'avtopilota'. Te pasti temeljijo na majhnih, prikritih 'spodrsljajih', prav zato smo vsi ranljivi. Ne gre za to, da smo blazno naivni in kar vsem zaupamo številko bančnega računa."
Kljub opozorilom, naj ljudje ne nasedajo lažnim obljubam o hitrem zaslužku ali sladkim besedam "sorodne duše" na spletu, so prav ljubezenske oziroma čustvene prevare statistično najbolj pogoste. "To je industrija!" je nazorna Gaja Zornada. "Mi si predstavljamo, da je na drugi strani prevare posameznik, pa ni. Tam je klicni center, v katerem delajo usposobljeni ljudje, ki vedo, kako pristopiti, kako pridobiti zaupanje, saj se za to izobražujejo. Dobro poznajo psihologijo človeka in znajo sogovornika korak za korakom prepričati, da jih spusti blizu. Vedno si mislimo, da so tisti, ki nasedejo, zelo naivni. Pa ne gre za naivnost, saj je na drugi strani nekdo, ki je res dober v tem, kar počne, ker je finančno odvisen od tega, ali bo uspel nekoga prevarati, in se zato precej potrudi."
In ta "nekdo" se zaveda, da dalj časa kot vzdržuješ iluzijo, globlje lahko posežeš v posameznikovo integriteto. "Saj ne gre za to, da se nekdo na vrat na nos zaljubi v popolnega neznanca. Ta odnos se gradi zelo počasi, preudarno. Če si lačen tega in če je oseba na drugi strani dobra v tem, kar počne, če ti zapolni neko vrzel, potem vztrajaš, ker je občutek dober. Dokler ne ugotoviš, da si žrtev prevare. In ko izvemo, da gre za prevaro, izvemo zato, ker je bil tisti 'na drugi strani' po domače povedano 'šlampast'."
Povejmo svojo zgodbo in pomagajmo drugim
Ljudje, ki so bili prevarani, običajno ne želijo govoriti o tem, saj se bojijo, da jih bodo imeli za naivne, neumne, nepismene ... "A prav bi bilo, da bi svoje zgodbe delili z drugimi, jih opozorili na to, da je že trenutek nepozornosti dovolj za digitalni spodrsljaj," je prepričana Gaja Zornada.
"Le če se o svojih zgodbah pogovarjamo, drug drugega ščitimo pred podobno klavrno usodo. To je ključ dviga iz digitalne in medijske polpismenosti," opogumlja ljudi, naj v anonimnem spletnem nabiralniku Računalniškega muzeja Ljubljana (www.racunalniski-muzej.si/pol-pismeni) pustijo par besed o svoji zgodbi. "Morda iz nje lahko ustvarimo naslednjo svarilno epizodo. Zavedamo se namreč, da smo vsaj tu in tam prav vsi (še največji strokovnjaki) malce digitalno in medijsko polpismeni."
