"Moja odločitev je temeljila na premisleku o tem, da sem samega sebe vprašal, kako lahko s svojimi izkušnjami in z znanjem pomagam RTV Slovenija. Dovolj mi je bilo nerganja in posplošenih ocen. Zato sem poskusil in na koncu spoznal, da je šlo za spodletelo srečanje," je za današnjo Mladino dejal Simon Kardum, kratek čas član uprave RTV Slovenija, sicer pa izkušen menedžer v kulturi, nazadnje na čelu Kina Šiška. Po manj kot pol leta v največji medijski hiši pri nas je odstopil, ker se "ne more in ne sme ničesar spremeniti, če pa se že kaj hoče spremeniti, se spreminja le zato, da se ne bo ničesar spremenilo".
Po njegovem bi morala biti bistvena dokumenta, ki jih je potrjeval vrh RTVS, finančni plan in programsko-produkcijski načrt, bistveno boljša: "Odgovorni posamezniki – od članov uprave, obeh direktorjev, vodij regionalnih centrov, vseh neštetih urednikov na različnih ravneh, pa tja do množice strokovnih služb in kopice drugih – niso zmogli pripraviti kakovostnejših dokumentov. Vse, kar so storili, je bilo sklicevanje na krčenje variabilnih stroškov."
Direktorji in tudi odgovorni uredniki in uredniki uredništev, tako Kardum za Mladino, sploh ne vedo, kaj je tisto, kar je pomembno ali v njihovih očeh ali pa v očeh javnosti: "Z uravnilovko se režejo različne programske vsebine, ne dodajajo se tiste, ki bi bile potrebne, in ne ukinjajo se druge, ki niso. Ne gre le za stvari, ki jih na abstraktni ravni določa zakon o RTV." Zaposleni na RTV so po njegovem znotraj javnega sektorja privilegirani "zaradi drugih izumov, ki jih javni sektor sicer ne pozna. V mislih imam dodatek za 'večopravilnost'. /.../ Skupna masa bruto plač, pa tudi delež in višina povprečne plače na RTV Slovenija, prednjači pred ostalim javnim sektorjem v Sloveniji – tudi kulturnim javnim sektorjem. Edina izjema je glasbena produkcija."
Krivdo in odgovornost vidi v vseh vladah, "mislim na zagotavljanje stabilnega financiranja. Hiša je od leta 2005, se pravi od uveljavitve Grimsovega zakona, izgubila okroglih 60 milijonov evrov zgolj zaradi neusklajevanja RTV-prispevka z inflacijo". Rešitve? Sistemski zakon o RTV bi se moral lotiti treh tem, meni, najprej problema financiranja, sam navija za progresivno dajatev znotraj dohodninskega sistema in obdavčitve pravnih oseb. "Druga stvar je definiranje javne službe, tretja pa je opredelitev, kakšen je dodatni način financiranja iz proračuna, na primer tisti, ki ga je vlada pred tedni našla in nakazala sredstva iz urada za narodnosti," razmišlja Kardum. Predsednika uprave RTVS Zvezdana Martiča nima za primernega za vodenje hiše, morda v operativnem smislu še, "v nekem širšem strateškem premisleku pa nikakor ne. Ni takšen človek".
