Skladišča s cepivi so polna kot še nikoli doslej, zanimanja za cepljenje pa je čedalje manj

Posvetovalna skupina za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) se je ta teden sestala na temo četrtega odmerka cepiva proti covidu-19. Ker zapisnik še ni bil potrjen in objavljen, še ni povsem jasno, kakšna je končna odločitev, a razmisleki članov skupine so bili, da bi bil še en poživitveni odmerek smiseln predvsem za imunsko oslabele osebe, pri katerih je učinek cepljenja slabši. Nekatere države so to tudi že uvedle. V Izraelu omogočajo četrti odmerek vsem starejšim od 60 let, v Nemčiji nad 70 let, na Švedskem in v Franciji nad 80 let, za tiste z oslabljenim imunskim sistemom in povečanim tveganjem pa še v Grčiji, na Poljskem, v Španiji, na Madžarskem, Portugalskem, v Belgiji, Italiji in na Finskem.

Odmerkov ni smiselno šteti

Na vprašanje, ali bi bilo bolje za dodatni odmerek počakati na jesen, torej tik pred novo sezono respiratornih bolezni, pa je vodja skupine Bojana Beović odgovorila: "Situacija s covidom se še ni povsem stabilizirala, zato je za cepljenje vedno pravi čas." Da ni smiselno govoriti, za kateri odmerek po vrsti gre, pa je prepričan Roman Jerala s Kemijskega inštituta. "Cepivo je za zaščito koristno sezonsko, podobno kot cepivo proti gripi, morda dvakrat letno. Zato nima smisla govoriti, ali gre za tretji ali četrti odmerek, ampak da gre za osvežitveni odmerek po času, ko učinkovitost zaščite upade, običajno po petih mesecih. Vidimo, da imamo v Sloveniji pa tudi marsikje v Evropi še vedno visoko in rastoče število dnevnih okužb, zato za bolj ranljive ni varno čakati, ampak jim je smiselno omogočiti zaščito takoj, zagotovo pa bo osvežitev spet potrebna jeseni, morda s prilagojenim cepivom," je dejal.

Za vsakega državljana pripravljena dva odmerka na leto

Zanimanje za cepljenje pa po drugi strani že nekaj časa upada. Še v drugem tednu januarja je bilo porabljenih 62.745 odmerkov cepiv, nato je poraba izrazito padala, v preteklem tednu je bilo tako porabljenih le še 3072 odmerkov. Kljub temu se zaloge s cepivi še naprej polnijo in trenutno so največje doslej. Po podatkih NIJZ je v skladiščih skupno skoraj milijon in pol odmerkov. Da so količine glede na zanimanje prevelike, lahko najbolj enostavno ponazorimo na primeru novega cepiva Novavax. Skupno smo prejeli 60.000 odmerkov tega cepiva, razdelili pa le 22 odmerkov.

Zakaj torej nove količine še vedno prihajajo? Na zdravstvenem ministrstvu so pojasnili, da so se pogodbe za nakup cepiv sklepale v okoliščinah, ko cepiv ni bilo na voljo in so si države prizadevale kupiti zadostno količino. Zaradi negotovosti so bile takrat podpisane pogodbe za relativno velike količine cepiv. "Zasledovali smo cilj, da vsakemu državljanu v letih 2022 in 2023 zagotovimo najmanj dva odmerka," so pojasnili na ministrstvu. Skladišča se bodo torej še naprej polnila, in to kljub temu, da ne vemo, ali se bodo ljudje za cepljenje sploh še odločali. Jelko Kacin, nacionalni koordinator za logistiko cepljenja, pravi, da so pogodbe zavezujoče in da od njih ni mogoče odstopiti. Je pa dodal, da za drugo polovico leta dobave niso fiksne, saj bodo lahko prišla tudi spremenjena cepiva, ki bodo bolje prilagojena na nove različice.

Večino cepiv pred pretečenim rokom donirali

Od začetka do zdaj je bilo dobavljenih že več kot štiri milijone in pol odmerkov, porabljenih pa jih je bilo manj kot tri milijone. Da roki ne bi pretekli, je Slovenija bilateralno donirala skoraj 600.000 odmerkov cepiv. Nekaterim cepivom pa se je država odrekla že vnaprej, torej tako, da cepiva sploh niso prišla v Slovenijo. Ti odmerki so šli v mehanizem Covax. "V ta mehanizem smo preusmerili približno dva milijona cepiv," so pojasnili. Kljub temu da večina cepiv sicer ni šla v nič, pa jih je Slovenija vseeno morala plačati. Do zdaj smo za vse količine cepiv odšteli skupno že 83 milijonov evrov.

A nekaterim je rok tudi pretekel in jih je zato bilo treba uničiti. Večinoma so šli na uničenje tisti odmerki, ki so jih vrnili izvajalci cepljenja. "Predvsem zato, ker so bila nekatera cepiva pakirana v vialah z več odmerki. Če jih niso uporabili v določenem času, jih je bilo treba zavreči," je pojasnil Kacin. Skupno je NIJZ prevzel 74.037 takih cepiv iz cepilnih centrov, v skladišču NIJZ pa je rok pretekel še 13.900 odmerkom cepiva AstraZeneca.