Gre za enega izmed ukrepov uredbe, ki jo je na današnji seji sprejela vlada. Uredba med drugim naslavlja tudi nekatere preventivne programe.
Uredba določa programe storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, in opredeljuje zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje in določitev obsega sredstev za leto 2022, so po seji vlade sporočili z vladnega urada za komuniciranje. Podlago za sprejem uredbe sicer daje interventni zakon o ukrepih v zdravstvu, sprejet julija letos, ki bo prav tako začel veljati s septembrom.
Po besedah Danijela Bešič Loredana bodo imeli vsi zdravstveni zavodi tako možnost izvajanja dodatnih storitev po svojih zmožnostih. Delali bodo lahko tudi "115-odstotno," je ponazoril in pojasnil, da bodo zdravstvene storitve plačane, ko bo znano, kdo je storitev opravil "po številki zdravnika".
Prav tako bodo imela poslovodstva zdravstvenih zavodov možnost nagrajevanja ob v celoti opravljenih storitvah, je dodal.
Ministrstvo za zdravje pa po njegovih zagotovilih zdravstvenim zavodom ne bo odrejalo obsega programa, ki ga morajo opraviti, kot bi lahko sklepali iz sredinih pojasnil po dopisni seji vlade.
Minister je spomnil, da je bil obseg dela za letošnje leto določen v splošnem dogovoru za zdravstvo, sprejeta uredba pa omogoča možnost dela "preko 100-odstotkov".
Ob tem je napovedal, da bi morali biti prvi rezultati skrajševanja čakalnih vrst vidni januarja 2022. Do konca septembra pa bodo po njegovih pričakovanjih uredili čakalne sezname.
Posvet z zdravstvenimi zavodi
Napovedal je še, da bodo 5. septembra na Brdu pri Kranju organizirali posvet z vsemi zdravstvenimi zavodi. Predstavili jim bodo natančna navodila glede epidemije covida-19 in plačevanja zdravstvenih storitev.
Današnja uredba je sicer posledica sredinih ugotovitev vlade. Vlada se je namreč v sredo seznanila s poročilom o finančnem poslovanju javnih zdravstvenih zavodov v prvi polovici letošnjega leta ter s podatki o čakalnih dobah in zmanjšani dostopnosti do zdravstvenih storitev.
Ob tem vlada, kot so v sredo zapisali v sporočilu za javnost, ugotavlja obstoj resnih motenj, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema. S tem so tako izpolnjeni pogoji iz 63. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, da vlada določi programe storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredeli zmogljivosti, potrebne za izvajanje programa, in določi obseg sredstev.
Uredba ureja tudi financiranje drugih storitev in programov
Danes sprejeta uredba vlade sicer predvideva tudi dodatna sredstva za boljše vrednotenje že dogovorjenih programov mobilne enote nujnega reševalnega vozila, s čimer bodo zagotovili nadaljnjo vključevanje enot v dispečersko službo zdravstva.
Prav tako predlaga korekcijo cen za testiranje na novi koronavirus s hitrimi antigenskimi testi in PCR-testi v socialnovarstvenih zavodih, pa tudi 500 storitev telemedicine v primeru specialistične bolnišnične dejavnosti pri pacientih s covidom-19 ter zdravljenje covida-19 z zdravilom remdesivir in monoklonskimi protitelesi.
Uredba predvideva tudi spremembo načina financiranja programa centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter centrov za duševno zdravje odraslih, tako da je 40 odstotkov programa plačanega pavšalno, preostali del programa pa na podlagi opravljenih storitev.
Ureja tudi avtomatično upoštevanje sprememb predpisov, ki posegajo na področje plač v javnem sektorju v izračunih cen zdravstvenih storitev.
Dotika se področja preventive, z namenom vzdrževanja ciljne vrednosti pregledanosti žensk v državnem programu za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu.
Predlaga tudi profesionalizacijo funkcije koordinacije in upravljanja državnega programa obvladovanja raka ter širjenje nacionalnega programa cepljenja s cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam s polisaharidnim cepivom za kronične bolnike, stare od 26 do 64 let ter za osebe, stare 65 let in več. S tem vlada želi zmanjšati breme pnevmokokne bolezni in stopnje smrtnosti zaradi pnevmokoknih okužb.
Uredba bo začela veljati dan po objavi v uradnem listu in bo veljala do 31. decembra, so še sporočili z vladnega urada za komuniciranje.
