Logično je razmišljanje ministra, da najprej zakrpajo najhujše rane, potem pa se lotijo drugih težav s postopnimi spremembami in pripravo novega zakona. Upati pa je, da ta ne bo šla po nujnem postopku, temveč po temeljitem premisleku, a vseeno v doglednem, napovedanem letu in pol. Resda prihaja interventni zakon z enomesečno zamudo glede na prve napovedi ministra, toda to je zanemarljivo proti 30-letni zamudi zdravstvene reforme.