Slabih enajst let po vložitvi tožbe ima Boris Horvat v rokah prvostopenjsko sodbo, po kateri mu mora nekdanji poslovni partner Aleš Železnik plačati dobre štiri milijone evrov, koliko je polovica dobička iz prodaje Amisa davnega leta 2006.
Leta 1996 sta podjetje Medinet Mariborčana Aleša Železnika in ljubljanski ABM Borisa Horvata ustanovila civilno družbo, strokovno societeto, preko katere sta nudila storitve dostopa do interneta pod blagovno znamko AMIS (ABM & Medinet Internetni Servis). Šlo je torej za enega od prvih ponudnikov interneta pri nas, SiOL je bil namreč ustanovljen šele leta 1996, Tuš Telekom leta 2000 in T-2 leta 2004. Namen skupne družbe Železnika in Horvata je bil zagotoviti dostop do interneta iz vse Slovenije preko omrežja Amis.net. Dogovorila naj bi se, da Železnik prispeva v projekt predvsem svoje delo in znanje svojih sodelavcev, Horvat pa infrastrukturo, opremo in lastno znanje.
Poleti leta 2006 pa je Železnik, po navedbah Horvata brez njegove vrednosti, družbo Medinet oziroma Amis prodal (Medinet se je namreč preimenoval v Amis januarja 2006), Horvat pa od te prodaje ni dobil niti centa. Zato se je odločil, da bo svoj del od prodaje skušal izterjati preko sodišča. In za zdaj je pri tem uspešen.
Prodal podjetje, a partnerju denarja ni dal
Železnik je preko svojega podjetja Globtel konec junija 2006 podal svoj večinski delež v podjetju Amis (šlo je za 90-odstotni delež, desetodstotni delež je imela družba Amis sama) družbi AMISCO NV iz Belgije za 8,380.000 evrov. Zato je Horvat od Železnika terjal plačilo 4,190.000 evrov. Sodišče je odločilo, da je Železnik dolžan Horvatu plačati 4,063.077 evrov, saj je od tožbenega zahtevka odštelo 119.655 evrov v vrednosti kapitala podjetja ABM med letoma 1996 in 2006.
Amis zdaj del A1
Belgijski AMISCO NV, ki je leta 2006 postal lastnik Amisa, je sredi leta 2015 kupil avstrijski telekomunikacijski operater Telekom Austria. Ta je bil tedaj že lastnik slovenske družbe Simobil. Leta 2017 se je Simobil, združen z Amisom, preimenoval v A1, ki je še danes eden vodilnih ponudnikov tako mobilnih kot internetnih storitev v Sloveniji. Poleg njega sta v ospredju še Telekom Slovenije in Telemach.
Sodišča so vse od vložitve tožbe leta 2011 najprej odločala o tem, ali je tožbeni zahtevek Horvata sploh utemeljen. Mariborsko okrožno sodišče je izdalo vmesno sodbo marca 2018, v kateri je pritrdilo Horvatu, da je njegov zahtevek upravičen. Temu je pritrdilo tudi višje sodišče, Železnik pa je nato terjal revizijo, a jo je vrhovno sodišče zavrnilo. Tako je okrožno sodišče moralo odločati le še o višini tožbenega zahtevka.
Horvat je v tožbi zahteval, da ima pravico do polovice koristi iz societete Amis.net, ki je nastala ob prodaji družbe Amis, d.o.o. Da je bila družba Medinet zgolj formalni nosilec dostopa do interneta pod blagovno znamko Amis, v resnici pa da je šlo za projekt, ki je nastal med Železnikom in Horvatom v okviru civilne družbe, je zatrjeval Horvat. In še, da je v societeto vložil materialna sredstva visoke vrednosti (komunikacijsko in računalniško opremo), pa tudi plačeval stroške poslovanja družbe ter vložil tudi svoje delo v obliki idejne zasnove projekta Amis.net in njegovega razvoja. Železnik pa je po navedbah Horvata vložil svoje delo in delo zaposlenih v podjetju Medinet. Horvat je dejal, da sta se z Železnikom dogovorila, da vsakemu pripada polovica dobička, ki ga bo Železnik pridobil kot družbenik ob morebitni prodaji poslovnega deleža.
Železnik je takšnim navedbam Horvata nasprotoval. Trdil je, da sta se s Horvatom med pogajanji o sodelovanju dogovorila, da si na polovico delita prihodke iz trženja, ne pa dobiček iz societete.
Sodišče: V dvomu delitev po enakih deležih
Sodišče je v sodbi, ki jo je izdalo marca letos, zapisalo, da je družbeno pogodbo v letu 1996 urejal še Obči državljanski zakonik. "Obstoj dogovora o delitvi dobička ni bistven za veljavnost civilne družbene pogodbe, saj tega pravna pravila ne določajo. Dobiček se deli po razmerju prispevka (vložka) vsakega družbenika, v dvomu pa se domneva, da gre za sodelovanje po enakih delih. Za veljavnost družbene pogodbe je dovolj, da se stranki združita zaradi doseganja določene premoženjske koristi," citira sodišče. In glede na zapisano odločilo, da Horvatu pripada polovica od dobrih 8,3 milijona evrov, kolikor je po mnenju izvedenca ekonomske stroke dr. Drago Dubrovskega znašala kupnina, ki jo je plačal belgijski kupec.
Dobre 4 milijone je sodišče prisodilo tožniku, z obrestmi je to zdaj že 7,7 milijona evrov
Sodba še ni pravnomočna, pričakovati pa je, da se bo Železnik preko svojih odvetnikov (v postopku ga je zagovarjala kopica odvetnikov) pritožil na sodbo. Odvetnica dr. Urška Kežmah, ena izmed Železnikov odvetnikov, sodbe ni želela komentirati in v zvezi s primerom ni želela dati nobene izjave.
Zavarovanje za poplačilo
"Pri projektu Amis.net je šlo za garažni projekt, start-up dveh partnerjev, v katerem pa je bil eden od partnerjev bolj spreten in je drugega prinesel naokrog za njegov zasluženi delež," pa je za Večer zadevo komentiral Horvat. Dodaja, da gre za podobno zgodbo, kot je bila v primeru Facebooka, kjer je Zuckerberg naplahtal svoje začetne sodelavce. In je moral kasneje plačati odškodnine. "Mnogo garažnih projektov se začne z ustnimi dogovori med kolegi, a jih je treba vseeno spoštovati," dodaja Horvat. Železnik je sicer, opozarja Horvat, to, kakšni so bili začetki Amis.neta, skušal zamolčati.
Horvat je izračunal, da glavnica in obresti, ki jih bo moral poravnati, če bo sodba pravnomočna, zdaj skupaj znašajo že dobrih 7,7 milijona evrov. Na vprašanje, ali misli, da bo dobil ta denar, pa izpostavlja, da je sodišče v preteklosti že večkrat ugotovilo, da skuša Železnik pred svojimi upniki skriti premoženje. Nepremičnine, ki so bile njegove, je prepisal na člane družine. A kot pravi Horvat, so v sodnih postopkih uspeli doseči zavarovanje premoženja, tako nepremičnin kot luksuznega avta, pa tudi nekaterih terjatev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
