Vsebino omogoča Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, GIZ
Čeprav se ob omembi slovenskega zdravstvenega sistema večina ljudi po inerciji pavšalno pritožuje, si velja ogledati, kaj je v domačem zdravstvenem sektorju dobrega. Ste morebiti vedeli, da je Slovenija najboljša na svetu po deležu preživetja novorojenčkov? Ali pa to, da imamo prav Slovenci v povprečju najkrajšo pot do zdravstvene ustanove oziroma zdravnika? To sta statistična podatka, na katera smo lahko upravičeno ponosni. Je pa res, da obstaja veliko področij, na katerih ne dosegamo svetovnega, evropskega, niti ne regijskega povprečja. In te bi veljalo popraviti. Tehnološki preskok v zdravstvu je zato nujen in bistven za izboljšanje življenja bolnikov, razmerja med zdravnikom in bolnikom ter za bolj personaliziran način zdravljenja. Pojdimo lepo po vrsti.
"Če želimo imeti kakovosten in vzdržen zdravstveni sistem, je prava pot sistematična digitalizacija. Ta bo utemeljena na podatkih in njihovi kakovostni obdelavi, poskrbeti moramo za lažji dostop do podatkov za zdravstveno osebje in zdravstvene organizacije,"
je uvodoma dejal mag. Jurij Stariha, predsednik uprave Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb. In zaključil:
"Celovitejša zdravstvena oskrba, tudi tista, ki se izvaja na daljavo, prinaša na dolg rok prihranke in pripomore k večji odpornosti zdravstvenega sistema. Pomembna je prav vsaka informacija, ki jo lahko zdravnik in medicinska sestra pridobita hitreje. Bolj opolnomočeni zdravstveni delavci bodo lažje opravljali svoje poslanstvo. Pomemben je vsak evro, ki ga farmacevtska podjetja vložijo v razvoj in ne v birokracijo. Vsi moramo sodelovati, saj skupaj tvorimo ekosistem zdravja."
Enakega mnenja je bil Janez Poklukar, minister za zdravje, in poudaril je, da zdravstvo najbolj potrebuje povrnitev zaupanja v znanost.
"Epidemijo covida-19 je spremljala infodemija. Tega nobeno zdravstvo ne potrebuje. Digitalizacija v zdravstvu je strateškega pomena, delati moramo predvsem na podatkih in njihovem deljenju ter iskanju sinergij - učenje drug od drugega je pot k hitrejšemu napredku in boljšim rezultatom."
Digitalizacija kot hrbtenica za najboljše rezultate zdravljenja
Nathalie Moll, generalna direktorica Evropske zveze farmacevtskih industrij in združenj (EFPIA), je stvari postavila v širši kontekst. Panoga zdravstva v Evropi je "težka" 140 milijard evrov, na stari celini pa zaposluje 760.000 ljudi. Večina, kar 95 odstotkov, jih dela v malih in srednje velikih podjetjih, povezanih z zdravstvenim sektorjem. Digitalizacijo vidi kot hrbtenico sodobnega zdravljenja, digitalne zdravstvene rešitve in predvsem podatki pa bodo krojili razvoj znanosti o življenju in tudi zdravstvo.
Zdravstvo raste in pade na podatkih
Podobno kot velja za sodobna podjetja mora tudi zdravstvo postati podatkovno gnano. Hiter prenos podatkov iz različnih sistemov, aplikacij in senzorjev v druge sisteme, aplikacije in zdravstvene naprave ter do osebja, ki zagotavlja zdravstveno nego ali oskrbo, mora postati prioriteta. A v nasprotju s tržno naravnanimi podjetji se zdravstvene ustanove soočajo predvsem z dejstvom, da so zdravstveni podatki pacientov najbolj zaupni osebni podatki, zato je treba z njimi delati v rokavicah. Oziroma do njih ne more dostopati kar vsak. Regulativa s področja enotnega evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora European Health Data Space (EHDS) naj bi že prihodnje leto jasneje in v praksi opredelila evropski prostor zdravstvenih podatkov, prihaja namreč ustrezna zakonodaja, ki s seboj prinaša velike priložnosti ter boljšo kakovost in interoperabilnost zdravstvenih podatkov.
Pod črto: prav zdravstveni podatki so tisti, ki spodbujajo inovacije v zdravstvu. "Zavedamo se neenakosti na področju zdravstva v različnih državah, a če želimo uresničiti enakopraven dostop do zdravstvenih storitev, moramo postaviti ustrezne podatkovne temelje. Podatki so izjemno koristni za boljšo kakovost oskrbe, pa tudi zato, da sploh ugotovimo, na katerih področjih so nujne izboljšave. Različni algoritmi so tu v veliko pomoč, tako na nivoju posameznika, skupnosti, regije, države in celo širše družbe," pravi prof. dr. Dipak Kalra, predsednik Evropskega inštituta za inovacije skozi zdravstvene podatke. Meni, da bo treba postaviti temelje za evropski prostor zdravstvenih podatkov:
"Epidemija nas je opozorila, kako pomembno je preučevati bolezni na širšem področju in ne le na ravni posamezne države. Države morajo povezati zdravstvene podatke, poskrbeti za t. i. federativno arhitekturo in se lotiti analiz masovnih podatkov."
Umetna inteligenca lahko razbremeni zdravstveno osebje
Ena izmed tehnologij, ki na področju zdravstva veliko obetajo, je umetna inteligenca. Michael Strübin, direktor področja digitalnega zdravja pri združenju MedTech Europe, je predstavil ključne ugotovitve poročila družbe Deloitte o družbenoekonomskih vplivih umetne inteligence na sisteme zdravstva po svetu. V njem je zapisano, da umetna inteligenca vsako leto prihrani 1,8 milijarde ur zdravstvenemu osebju in 200 milijard evrov zdravstvenim ustanovam ter ohrani pri življenju 400.000 ljudi, ki bi brez njene pomoči že zapustili ta svet.
"S pomočjo rešitev, ki uporabljajo tehnologijo umetne inteligence, lahko predvidimo gibanje ljudi s težavami pri motoriki in morebitne padce ali pa odpoved srca in jih lahko tudi omejimo ali preprečimo. Preko nosljivih naprav, ki beležijo vedno več podatkov o zdravju posameznika, mu lahko sugeriramo več fizičnih aktivnosti," je pojasnil Strübin. "Cilj umetne inteligence seveda ni nadomeščanje medicinskih tehnologij, temveč dvig razpoložljivosti vseh zdravstvenih rešitev in zdravstvenega osebja. A pri uvajanju umetne inteligence v zdravstvo je prisotnih veliko ovir, od prava in regulative, financ do izzivov zdravstvenih organizacij, povezanih z znanji in veščinami. Na najvišjem nivoju pa potekajo debate, kako bodo ponudniki umetno inteligenco usposabljali (beri: učili) in jo testirali. Prav zato si večina prizadeva za dostop do podatkov, ki bodo na voljo v okviru EHDS."
Udeležence konference je v slovenščini nagovoril tudi robot Pepper, ki so ga ustrezno programirali na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Dr. Izidor Mlakar je o prvem humanoidnem robotu za podporo pri bolnišnični oskrbi povedal naslednje: "Zdravstvene ustanove se ukvarjajo z izzivom, kako izboljšati oskrbo in kakovost oskrbe ob kroničnem pomanjkanju osebja. Odgovor so lahko tudi humanoidni roboti. Robot lahko deluje kot digitalni pomočnik osebju in ga razbremeni, na primer zdravniku ob viziti prikaže vse ključne podatke o posameznem pacientu, prav tako pa se lahko s pacientom pogovarja."
NIJZ: Imamo zelo odprte podatke
Da je prav uporaba podatkov temelj za doseganje najboljših rezultatov zdravljenja, se strinjajo tudi v NIJZ.
"Slovenija je že pred pandemijo zbirala veliko zdravstvenih podatkov in jih uporabljala za sekundarno rabo. Imamo zelo odprte podatke - na portalu odprtih podatkov različni deležniki najdejo ogromno podatkov, raziskovalci jih, v primerjavi s številnimi drugimi državami, pridobijo brezplačno," je dejala Metka Zaletel, predstojnica Zdravstveno podatkovnega centra Nacionalnega inštituta za javno zdravje Slovenije.
Po njenih besedah se mora razvoj na javnozdravstvenem področju usmeriti v izgradnjo podatkovnega stičišča, ki bo na transparenten način omogočalo dostop do podatkov, hkrati pa imelo jasna pravila glede zbiranja in rabe zdravstvenih podatkov pri različnih inštitucijah ter jasen pregled nad njimi.
Je kdo vprašal paciente?
To vprašanje se mi je porodilo že na začetku konference, zato sem bil toliko bolj vesel dejstva, da je bila med sogovorniki tudi Maja Južnič Sotlar, podpredsednica društva EuropaColon Slovenija, ki zastopa bolnike z raki na prebavilih, na konferenci pa je spregovorila o prednostih digitalizacije in izmenjave podatkov za bolnike.
"Praksa vedno ne sledi teoriji. Danes v nekaterih slovenskih bolnišnicah naletite na ločene sisteme brez prenosa podatkov, kar je velik izziv in izguba časa za nekoga, ki se zdravi na dveh ali treh oddelkih. Najprej je treba odpraviti te otoke oziroma silose podatkov," meni Južnič Sotlarjeva, ki je nato izpostavila tudi še pogosto neizkoriščen potencial podatkov, ki jih ustvarjajo bolniki sami, bodisi preko nosljivih naprav bodisi z lastnim beleženjem stanja in simptomov.
"Skrbi me tudi nezadostno poznavanje in razumevanje digitalizacije med bolniki. Če ne vedo, katere rešitve jim ta sploh ponuja in kako delujejo, je precej pogosta posledica strah ali odpor pred tehnologijo."
Da telemedicina ne more povsem nadomestiti osebnega stika, lahko pa pomaga pri komunikaciji na daljavo in pri pridobivanju znanj, meni tudi Gregor Cuzak, mednarodni strokovnjak za inovacije v zdravstvu in sovoditelj skupnosti HealthDay.si, ki je svoj prispevek zaključil takole: "Video posveti so predigra - potrebujemo resne primere medicine na daljavo." In opozoril na naslednjo nevarnost:
"Naložbe v zasebno zdravstvo v Sloveniji so visoke. Največja težava je odliv kadra v javnem zdravstvu - kadra, ki ga je že sedaj izjemno težko pridobiti."
