Nadzor bo Slovenija uvedla v soboto, so povedali na novinarski konferenci po seji vlade. Podrobnosti bo danes v Luxembourgu pojasnil notranji minister Boštjan Poklukar, kasneje pa bo izjavo posredovala tudi policija.
Pred tem je Italija sporočila, da bo v soboto uvedla nadzor na meji s Slovenijo, in sicer najprej za deset dni z možnostjo podaljšanja.
V skladu s schengenskimi pravili mora država schegenskega območja o uvedbi nadzora na notranji schengenski meji obvestiti tudi Bruselj.
Komisarka: Nadzoru na notranjih schengenskih mejah se je treba izogibati
"Četudi je nadzor upravičen zaradi zagotavljanja notranje varnosti ali pa nezakonitih prehodov meja, ovira prosto gibanje," je dejala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson in dodala: "Zato se je treba temu izogibati."
Dodala je, da koordinator za schengen v okviru Evropske komisije vodi dialog z državami, ki izvajajo nadzor na notranjih mejah, in tudi njihovimi sosedami. Ta dialog je po besedah komisarke že prinesel pozitivne rešitve, saj države tesneje sodelujejo med seboj in namesto nadzora na mejah uporabljajo boljše metode, kot je tesnejše policijsko sodelovanje.
Bruselj bo na podlagi teh pogovorov v prihodnje poročilo o stanju v schengenskem območju tako vključil tudi priporočila državam glede nadzora na mejah.
Zaradi migracijskega pritiska in zaradi razmer na Bližnjem vzhodu je več držav EU v zadnjem času uvedlo ali se odločilo za podaljšanje nadzora na notranjih schengenskih mejah. Med njimi je Avstrija, ki nadzor na meji s Slovenijo izvaja že od leta 2015 in ga je pred kratkim podaljšala še za pol leta.
Stanje v schengenskem območju je sicer ena od osrednjih tem današnjega zasedanja notranjih ministrov članic EU v Luxembourgu, ki se ga udeležuje tudi Poklukar.
Hrvaški notranji minister ne pričakuje strogega nadzora na meji s Slovenijo
Hrvaški notranji minister Davor Božinović ne pričakuje, da bo Slovenija na meji s Hrvaško izvajala strog nadzor. Povedal je še, da so mešane patrulje slovenske in hrvaške policije, o katerih sta se z ministrom Boštjanom Poklukarjem dogovorila septembra, prispevale k zmanjšanju števila prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo.
"Glede na pogovor z ministrom Poklukarjem ne pričakujem, da bo šlo za strogo preverjanje, predvsem pa to ne bi smelo vplivati na prebivalce ob meji," je o nadzoru na meji, ki ga je za soboto napovedala Slovenija, v izjavi za novinarje povedal Božinović.
Pojasnil je, da se je Slovenija za nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko odločila, potem ko se je Italija zaradi povečane teroristične grožnje odločila za uvedbo nadzora na meji s Slovenijo. Zato pa se je spričo zaostritve napetosti na Bližnjem vzhodu in nedavnih napadov v Franciji in Belgiji odločilo tudi več drugih članic.
O tem, da je ponovna uvedba nadzora povezana predvsem s povečano teroristično grožnjo, po Božinovićevem mnenju priča tudi dejstvo, da se je število nezakonitih prehodov med Hrvaško in Slovenijo v zadnjem času zmanjšalo.
K temu je prispevala okrepitev mešanih policijskih patrulj ob slovensko-hrvaški meji, o čemer sta se ministra dogovorila ob robu ministrskega zasedanja v Bruslju konec septembra. "Število nezakonitih migrantov v Sloveniji je precej manjše kot pred mesecem dni," je povedal hrvaški minister.
Pričakuje, da si bodo zdaj vsi skupaj prizadevali, "da v nekem doglednem času stvari vrnemo na svoje mesto". O tem bodo v začetku novembra govorili tudi na tristranskem srečanju s kolegoma iz Slovenije in Italije v Trstu, je povedal.
Hrvaški notranji minister je prav tako znova zagotovil, da Hrvaška pri varovanju svoje meje z Bosno in Hercegovino, ki je od hrvaškega vstopa v schengen v začetku leta zunanja meja, ne potrebuje pomoči drugih držav članic ali Frontexa. "Pomagajo nam lahko zgolj države, iz katerih prihajajo migranti," je poudaril, pri čemer je izpostavil države Zahodnega Balkana.
Z uvedbo nadzora skupno 14 kontrolnih točk na mejah s Hrvaško in Madžarsko
Poklukar mora zdaj najprej izdati odredbo o določitvi mejnih prehodov s Hrvaško in Madžarsko, na katerih bo v času trajanja začasnega ponovnega nadzora dovoljeno prehajati državno mejo, je na novinarski konferenci policije danes navedel direktor uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi Marko Gašperlin. Omenjena odredba je po njegovih besedah v pripravi in mora biti najkasneje v petek tudi objavljena.
Slovenija tako vzpostavlja mejne kontrole in prehode treh kategorij. Prva bodo torej kontrolne točke, 12 na meji s Hrvaško in dve na meji z Madžarsko, kjer bo nadzor izvajala policija. Prehod na teh bo mogoč za vse potnike z izpolnjenimi pogoji, tako za osebni kot tovorni promet. Za državljane tretjih držav bo prehod meje mogoče zgolj na omenjenih 14 točkah.
Druga kategorija bodo prehodi, namenjeni izključno državljanom EU, kjer stalne prisotnosti policije ne bo, bo pa po potrebi, je navedel Gašperlin.
Kot je še napovedal, pa bodo ponovno obudili tudi odločbe za obmejno prebivalstvo. Slednji so imeli v preteklosti že dovolilnice in pravico do prehajanja meje na posebnih, maloobmejnih prehodih in bodo lahko to pravico znova uveljavljali bodisi z veljavnimi ali pretečenimi dokumenti ali če bodo na drug način dokazali, da so upravičeni do prehodov v okviru tega obmejnega prometa, je pojasnil Gašperlin. Tudi tam bo policija izvajala nadzor glede na razmere.
Tiste, ki se bodo znašli na napačnem mejnem prehodu, bo policija usmerila na prave, predvsem državljane tretjih držav. Med morebitnimi sankcijami, ki jih ima policija na voljo, je Gašperlin navedel opozorila, v določenih primerih pa tudi sankcije, skladne z zakonom o nadzoru državne meje.
Policija se sicer intenzivno pripravlja na uvedbo nadzora na meji, tako s pripravo usmeritev in pravnih podlag kot tudi kadrovsko. Na meji s Hrvaško imajo je že postavljena ustrezna infrastruktura za nadzor, medtem ko bodo na Madžarski to poskušali zagotoviti, denimo s postavitvijo šotorov. Kot je zatrdil Gašperlin, pa bo policija v vsakem primeru z uvedbo nadzora poskušala čim manj "zagreniti" življenje prebivalcem ob meji.
Plenković: Nadzor na meji mora ostati izjema
Uvedba nadzora na notranji meji schengna ni novost, a mora ostati izjema, ki se jo uvaja le kot skrajni ukrep, je napoved Slovenije o uvedbi nadzora na meji s Hrvaško danes komentiral hrvaški premier Andrej Plenković. Ukrep je pripisal migracijski krizi in povečanim terorističnim grožnjam ter pri tem kot ključno izpostavil posvetovanje s sosedami.
Plenković je pojasnil, da se je o tem v sredo pogovarjal s predsednikom vlade Robertom Golobom, hrvaški notranji minister Božinović pa s Poklukarjem.
"Treba je poudariti, da gre za začasen ukrep in da mora ostati izjema, ki se jo uvaja samo kot skrajni ukrep, ki mora biti podrejen strogim pogojem, posebno glede izvedbe in trajanja," je danes na seji vlade opozoril Plenković.
Spomnil je, da morajo države članice, ki želijo uvesti nadzor na notranji meji schengna, pred uvedbo ukrepa obrazložiti, v kolikšni meri bo odločitev zmanjšala varnostno grožnjo. Ob tem se morajo posvetovati tudi s sosedami, na katere se nanaša mejni nadzor.
Država članica lahko vzpostavi varovanje notranje meje, če se na območju pojavi resna grožnja javnemu redu in notranji varnosti oz. v primeru neposredne nevarnosti, ki zahteva nujno ukrepanje, je dodal.
Nadzor notranjih meja, ki sta ga napovedali Slovenija in Italija, trenutno izvaja devet držav članic, predvsem zaradi migracijske krize in nevarnosti terorizma.
Plenković danes sicer potuje v Sarajevo, da bi videl, v kateri fazi je postopek začetka sodelovanja Bosne in Hercegovine z evropsko agencijo za mejno in obalno stražo Frontexom. "Stališče Hrvaške in Slovenije je enotno - da Frontex sklene sporazum z BiH in pomaga njenim institucijam pri zaščiti meja," je dejal hrvaški premier po seji vlade.
Pri tem je ponovil, da na Hrvaškem meje varuje 6700 policistov, in poudaril, da so v zadnjem obdobju pridržali več kot tisoč tihotapcev nezakonitih migrantov.
