Če bodo cene električne energije in plina ostale tako visoko, kot kažejo cene za prvo četrtletje 2022, bodo podjetja zmanjšala svojo proizvodnjo, kar bo imelo negativen vpliv na aktivnosti v slovenski industriji in tudi v podpornih storitvah.
Pomanjkanje zaposlenih, pritisk na rast plač zaradi nizke brezposelnosti, v zadnjem obdobju pa dvig cen energentov in drugih surovin sodijo med ključne izzive, s katerimi se poleg posledic covida-19 sooča slovensko gospodarstvo, je na posvetu o poslovnih izzivih v letu 2022 dejal predsednik GZS Tibor Šimonka. Gospodarska zbornica Slovenije se bo zato aktivno zavzemala za iskanje rešitev, ki bi omogočile prijaznejše poslovno okolje in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, tako z vidika ustrezne delovne sile kot konkurenčnih cen energentov in drugih surovin. Šimonka je postavil v ospredje, da gospodarska rast, ki je prisotna v Evropi in tudi pri nas, pred nas postavlja številne izzive. Predvsem v zadnjem obdobju je eden ključnih izzivov dvig cen energentov in drugih surovin. Kljub že več kot mesec dni trajajočih aktivnostih GZS, ki opozarja na težave zaradi porasta cen stroškov energije, še ni pravih odzivov na pripravljene predloge.
Predsednik GZS Tibor Šimonka je izrazil razočaranje, da doslej ni bilo posluha za opozorila še zlasti energetsko intenzivne industrije.
Ogroženih 7500 delovnih mest
Vesna Nahtigal, izvršna direktorica na GZS, je povedala, da "smo poleg ekstremne rasti cen surovin letos v drugi polovici leta priča tudi bikovski rasti cen energentov." Opozorila je na problem dviga teh stroškov za industrijo, zlasti za energetsko intenzivne dejavnosti, ki predstavljajo šestino celotnih predelovalnih dejavnosti.
"Če bodo cene električne energije in plina ostale tako visoko, kot kažejo cene za prvo četrtletje 2022, bodo podjetja zmanjšala svojo proizvodnjo, kar bo imelo negativen vpliv na aktivnosti v slovenski industriji in tudi v podpornih storitvah. Ocenjujemo, da je ogroženih okoli 5000 delovnih mest v energetsko intenzivnih dejavnostih in posredno še okoli 2500 delovnih mest v drugih dejavnostih, ki so del domače verige vrednosti," je bila jasna.
GZS je zato skupaj z EZS poslala na vlado predloge kratkoročnih, sistemskih in dolgoročnih ukrepov. Po napotku Evropske komisije, da se pomoč industriji lahko v skladu s pravili državne pomoči izvede iz podnebnega sklada, je GZS tudi že pripravila predlog sheme za enkratno pomoč podjetjem, kjer je prišlo do največjega porasta stroškov za energijo.
O ekstremnem dvigu cen energentov
Dr. Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja v GEN-I, je predstavil problematiko ekstremnega dviga cen energentov z vidika ponudnikov energentov, pri čemer se je osredotočil na cene plina in električne energije. Pojasnil je, da na strani povpraševanja v zadnjem obdobju ni zaznati bistvene razlike in je odjem plina v industriji in gospodinjstvih tako na podobnih ravneh kot pred krizo. Podobno je pri električni energiji, pri čemer se v naslednjem letu pričakuje nadaljnja rast. Na strani ponudbe pa je opazen predvsem manjši pritok plina iz Rusije, kar je dvignilo cene, zatem je sledil domino efekt. Kot skrb vzbujajoče je označil predvsem izredno majhne zaloge plina v plinohranih.
Manjši pritok plina iz Rusije je dvignil cene, sledil je domino efekt.
V primeru ekstremne zime bi lahko prišlo do motenj v oskrbi, kar bi izredno dvignilo ceno plina. Tudi cena električne energije se je močno zvišala, a manj kot cena zemeljskega plina. Povedal je, da na končno ceno električne energije v 70 odstotkih vplivala cena zemeljskega plina, v 25 odstotkih cena premoga in v petih odstotkih cena emisijskih kuponov. Umiritve pri cenah energentov ne pričakuje pred poletjem oziroma celo koncem leta 2022. Še zlasti bo za gospodarstvo zahteven prvi kvartal 2022, kasneje pa se pričakuje upad cen, vendar ta ne bo upadel na predkrizno raven.
Še o cenah surovin
Glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc je pokazal ključne spremembe pri cenah najpomembnejših surovin. Svetovna banka ocenjuje, da se bodo cene v naslednjem letu pretežno znižale z oktobrskih nivojev. Sam sicer o tem dvomi. Ključne neznanke so po njegovih besedah poteze centralnih bank - nizke obrestne mere ustvarjajo arbitraže na trgu surovin -, poraba surovin na Kitajskem ter razmerje med evrom in dolarjem.
"Posluha ni dovolj"
Predsednik GZS Tibor Šimonka je izrazil razočaranje, da doslej ni bilo posluha za opozorila industrije, še zlasti energetsko intenzivne, o izrednih dvigih cen energentov, ki ogrožajo konkurenčnost. Udeleženci so še povedali, da si želijo dolgoročno stabilno, zanesljivo in spodbudno gospodarsko okolje. Pri akutnih, ekstremnih dogodkih pa bi industrija pričakovala hiter in kratkoročen odziv odločevalcev. Tako bi država s hitrimi ukrepi lahko stabilizirala gospodarsko okolje in ga naredila bolj mednarodno konkurenčnega. Odzivnost v Sloveniji je danes izjemno slaba, kar vzbuja skrb, so še zapisali v svojem poročilu pri GZS.
Na končno ceno električne energije v 70 odstotkih vpliva cena zemeljskega plina, v 25 odstotkih cena premoga in v petih cena emisijskih kuponov.
