Vlada je v nedeljo potrdila predlog četrtega protikoronskega zakona, v katerem je predvidela tudi zagon aplikacije za pametne telefone, s pomočjo katere bi njene uporabnike anonimno opozarjala, da so bili v stiku z nekom, ki je okužen z novim koronavirusom.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant je na današnji izjavi za medije poudarila, da bo to tehnološka rešitev, ki bo epidemiologom pomagala pri identifikaciji stikov, ne bo omogočala sledenja lokaciji naprave, saj bo delovala na osnovi bluetooth tehnologije. To bo najbolj uporabno v primeru ponovnega razmaha epidemije novega koronavirusa, saj ima Slovenija premalo epidemiologov, da bi lahko dovolj hitro obdelovali stike okuženih v primeru velikega števila okuženih.
Aplikacija bi bila po besedah Bregantove prostovoljna. Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Peter Geršak je praktično ponazoril njeno uporabo. Posameznik bi aplikacijo naložil na svoj pametni telefon. Aplikacija bi zaznavala vsak stik z drugim telefonom, ki bi imel prav tako naloženo aplikacijo, če bi se srečala na razdalji, krajši od 1,5 metra in bi bila v stiku dlje kot 15 minut.
Aplikacija bi predvidoma enkrat dnevno preverjala podatke
Ti podatki bi se v celoti anonimizirani zapisovali v bazo stikov. Vsak imetnik telefona z aplikacijo, ki bi bil pozitiven na okužbo, bi dobil kodo, ki bi jo vpisal v bazo stikov. Vpis bi sicer morali potrditi še na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Aplikacija bi predvidoma enkrat dnevno preverjala podatke v bazi stikov in okužb lastnika telefona za nazaj opozorila, v kolikor je prišel v stik s telefonom okuženega posameznika.
Obvestilo bi razkrilo le, kdaj in približno kje je prišlo do stika, ne pa identiteto okuženega, je poudarila Bregantova.
Oba državna sekretarja se zavzemata, da bi bila odločitev o namestitvi in uporabi aplikacije v celoti prostovoljna in stvar vsakega posameznika.
Kakšni bodo stroški aplikacije, bo odvisno od tega, katero obstoječo aplikacijo bi izbrali, za kakšne prilagoditve se bo Slovenija odločila - zgolj za prevajanje ali tudi za dodajanje drugih funkcij. Geršak pričakuje, da bi jo lahko na ministrstvu za javno upravo pripravili v roku dveh do štirih tednov po tistem, ko bo državni zbor potrdil zakon.
Aplikacija za sledenje stikom bi morala biti prostovoljna, pravne podlage pa izrecno opredeljene
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je na uradni spletni strani informacijskega pooblaščenca objavila, da prejemajo veliko število vprašanj glede danes predstavljenih načrtov za uvedbo mobilne aplikacije za sledenje stikom. "S strani predlagatelja sicer nismo bili seznanjeni z besedilom predloga zakona, zato naš odgovor temelji le na pojasnilih, ki so bila glede aplikacije do sedaj javno objavljena," sporoča. Posebna skrb bi morala biti posvečena vprašanju obvezne rabe pri posameznikih, ki jim je bila odrejena karantena. Ti namreč niso potrjeno okuženi, o čemer bi aplikacija obveščana ostale uporabnike. Pričakuje, da bo zakonodaja jasno opredelila, kdo in v kakšnih primerih ima poleg posameznikov tudi dostop do podatkov o stikih.
Da razume pričakovanja glede aplikacij v smislu varovanja zdravja, ob tem pa je treba pravilno razumeti njihovo delovanje, saj je to ključnega pomena za zaupanje vanje, dodaja Prelesnikova. "Aplikacije za sledenje kontaktov nedvomno pomenijo obdelavo osebnih podatkov državljanov in navedbe, da bi uporaba aplikacije pomenila uporabo anonimnih podatkov, oziroma sploh ne bi posegala v osebne podatke posameznikov, so zavajajoče. Podatki, o stikih posameznika, še posebej, kadar gre za potrjeno okuženega ali pod ukrepom karantene, so nedvomno osebni, pogosto tudi občutljivi, in morajo biti varovani skladno z Splošno uredbo o varstvu podatkov, ZVOP-1 in Ustavo RS. Le prostovoljna namestitev aplikacije je v okviru evropskega pravnega reda lahko sprejemljiva. Nove pravne podlage, ki bi nalagale obvezno rabo aplikacije morajo spoštovati temeljne standarde varstva pravic posameznikov: morajo biti zakonite in ustavne, časovno omejene, morajo biti nujne in sorazmerne glede na zasledovani cilj, torej omejevanje epidemije covid-19 in tega ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi."
Informacijska pooblaščenka je mnenja,d a je predvsem sorazmernost in nujnost v primeru obvezne aplikacije izredno težko utemeljiti, "saj si veliko posameznikov, ki bi se izkazali za okužene, aplikacije niti ne bi moglo naložiti, ker nimajo novejšega pametnega telefona, na katerem aplikacije zanesljiveje delujejo. To pomeni, da bi bil velik del, tudi najranljivejše populacije, iz tega ukrepa izključen (starejši, vsi ki nimajo najnovejših mobilnih telefonov, otroci, socialno šibkejši) in že dejstvo, da velik del populacije niti nima primernih telefonov za to, postavi presojo nujnosti in sorazmernosti pod velik vprašaj."
