Damijana Žišt
V Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor so v teh dneh zaporniki napovedali stavko, če jim ne uredijo življenjskih razmer. Želijo si boljše bivalne razmere, boljšo hrano, želijo si tudi več sodelovanja pedagoških delavcev z zaporniki in boljšo zdravstveno oskrbo. Stavko naj bi izrazili s tem, da ne bi hodili na delo in ne bi jedli.
Napovedi stavk v različnih oblikah po slovenskih zaporih niso nič novega, marca letos so jo napovedovali tudi v največjem zaporu na Dobu, vendar se kasneje ni zgodila. Na Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) druge očitke zavračajo, prikimavajo pa zapornikom v delu, ki se nanaša na bivalne razmere, saj so te v slovenskih zaporih, ne le v mariborskem, slabše, kajti naši zapori so prenatrpani. Slovenija je ne nazadnje po odločitvah evropskega sodišča za človekove pravice plačala že več odškodnin zaprtim v stavbi ljubljanskega zapora, in sicer zaradi slabih bivalnih razmer, predvsem zaradi prenatrpanosti.
Opozarjali tudi z gladovno stavko
Na prenatrpanost v zaporu pa so z največjo gladovno stavko v samostojni Sloveniji opozarjali zaporniki na Dobu 2002, ko jih je okoli sto osem dni gladovno stavkalo. Stavka se je začela 5. novembra, zaporniki so upravi zapora poslali deset stavkovnih zahtev. Med drugim so zahtevali splošno amnestijo, boljšo zdravstveno oskrbo v zaporih, ureditev ustreznih rekreacijskih prostorov in tudi izboljšanje bivalnih razmer, saj so že tedaj opozarjali na prezasedenost zapora. Njihova zahteva je bilo tudi srečanje z varuhom človekovih pravic Matjažem Hanžkom, predsednikom DZ Borutom Pahorjem in ministrom za pravosodje Ivanom Bizjakom. Z vsemi so se pogovorili, stavka pa se je končala 13. novembra 2002, ko je minister Bizjak stavkajočim zapornikom na Dobu poslal pismo, v katerem jim je zagotovil, da zaradi stavke ne bodo sankcionirani.
Več alternativnih kazni bi sprostilo zaporniške postelje
Vršilec dolžnosti direktorja URSIKS Bojan Majcen je avgusta v intervjuju za Večer na vprašanje, kako bi lahko zmanjšali število zaprtih v naših zaporih, odgovoril: "Do trenutne prenatrpanosti prihaja zato, ker se zadnje čase povečuje število zaprtih oseb, predvsem v priporu, ki so osumljene organizacije ilegalnih prehodov čez državno mejo. Alternativne kazni, ki jih izrekajo sodišča, bi zmanjšale število zaprtih v zavodih, zato upamo, da se bodo sodniki pogosteje odločali za izreke teh kazni tam, kjer je to zakonsko mogoče." Direktorica uprave za probacijo Danijela Mrhar Prelić pa je za Delo povedala, da se je v Sloveniji z ustanovitvijo omenjene uprave aprila lani odpravilo veliko težav v zvezi z alternativnimi kaznimi. Zdaj nad izvrševanjem alternativnih kazni bdi prav omenjena uprava, prej pa je bilo izvrševanje alternativnih kazni razpršeno med centre za socialno delo, sodišča, tožilstva, policijo, zapore in je večkrat prihajalo do težav.
Začetek gradnje ljubljanskega zapora 2021
Od gladovne stavke zapornikov na Dobu 2002 do danes se je po mnenju mnogih v slovenskih zaporih marsikaj spremenilo na bolje, še vedno pa ostaja velik problem njihova prezasedenost. Prostorska stiska se je reševala z gradnjo novega zapora v Kopru 2004, leta 2012 pa sta bila zgrajena dva bivalna bloka v zaporu na Dobu za nekaj več kot dvesto obsojencev. Kljub temu se prostorska stiska ni kaj dosti zmanjšala, saj se kaznovalna politika v Sloveniji zadnja leta zaostruje. Po načrtih URSIKS in pravosodnega ministrstva naj bi se prostorska stiska v naših zaporih zmanjšala z gradnjo novega zapora v Dobrunjah ob ljubljanski obvoznici.
Zapor naj bi bil končan do 2024, stal naj bi 72,1 milijona evrov, v njem bo prostora za 338 ljudi. V zaporu bodo zaprti priporniki in zaporniki iz ljubljanskega zapora, vanj pa bodo premestili tudi zaprte iz drugih zaporov in tako zmanjšali prenatrpanost. Poleg tega bo država dogradila ženski zapor na Igu, gradnja naj bi stala 35,9 milijona evrov.
Kot je oktobra letos v intervjuju za Večer povedala pravosodna ministrica Andreja Katič, je zapor v Dobrunjah v zaključni fazi sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta na ljubljanski občini. Prihodnje leto si na pravosodnem ministrstvu želijo pridobiti gradbeno dovoljenje, graditi bi začeli v letu 2021. Tudi začetek del na Igu je planiran za leto 2021.
