Smučanje kot luksuz

Smučanje je eden najbolj priljubljenih športov Slovencev, a še zdaleč ne velja za najcenejšega. Letošnje napovedi niso nič kaj obetavne: za smučarske užitke bo treba seči precej globlje v žep. Čeprav nekatera slovenska smučišča še niso uradno objavila novih cenikov, je že zdaj jasno, da cene vozovnic ne bodo ostale na ravni lanskih. So pa podražitve pred dnevi obelodanili pri naših severnih sosedih, kjer bo odraslega celodnevna smuka na višku sezone stala tudi 68 evrov.

Da so bili v "minimalni" dvig cen primorani, zatrjujejo žičničarji na avstrijskem Koroškem in Štajerskem - opozorijo namreč, da so se stroški električne energije v zadnjih mesecih v Avstriji povečali za štiri- do petkrat. Podražitvam pa tudi v prihodnje ni videti konca, saj bodo morala avstrijska gospodinjstva po poročanju tamkajšnjih medijev za elektriko in plin na leto odštet​i do 2000 evrov več. Kljub temu večina žičničarjev zagotavlja, da se smučarske vozovnice med sezono ne bodo dodatno dražile. S tem bi namreč po dveh letih zdravstvene krize in ukrepov, ki so mnogim smučarskim središčem prizadejali veliko škodo, sami sebi zabili še zadnji žebelj v krsto. Predobro se namreč zavedajo, da je smučanje tisti luksuz, ki se ga utegne veliko državljanov in turistov ob nadaljnji rasti stroškov najprej odpovedati. Tako jim ne preostane drugega, kot da na svoja pleča prevzamejo največji del povišanja stroškov. Pri tem pa upajo tudi na finančno razbremenitev tako imenovanega zakona o subvencioniranju stroškov energije, ki je namenjen podpori energetsko intenzivnih podjetij, vendar pa za zdaj še ni jasno, kdaj bo država prižgala zeleno luč zanj in kdo ga bo sploh deležen.

Pomoč države visi v zraku tudi za slovenska smučišča, ki ne bijejo bitke samo s krizami, temveč zadnjih nekaj zim tudi s kroničnim pomanjkanjem naravnega snega. Številni tako že zdaj trepetajo, ali bo narava tokrat bolj radodarna s snegom in bi tako imeli vsaj eno skrb manj. Nepredvidljivost na trgu energentov in pomanjkanje kadra v številnih turističnih centrih povzročajo mnogim že tako hud glavobol. Poleg tega je v Sloveniji, zavedajoč se, da so vlečnice, gondole in naprave za umetno zasneževanje med največjimi porabniki elektrike, problem s potratnostjo zastarelih smučarskih naprav veliko bolj pereč kot pri severnih sosedih. Tam namreč v skrbi za energetskimi prihranki vsako leto investirajo v posodobitve žičniških in zasneževalnih sistemov, kar jim, kot zatrjujejo, zadnji dve desetletji močno znižuje račun za elektriko, pri nas pa za tovrstne posodobitve in tehnični razvoj ponavadi ni dovolj denarja.

Da bodo smučišča v zimskih mesecih polna, kot so bila pred zdravstveno krizo, se nadejajo na obeh straneh meje, saj kakršnih koli omejitev zaradi covida ni na vidiku. Je pa pričakovati, da bodo letos vsaj nekateri Slovenci ob novih podražitvah zategnili svoje pasove: se odpovedali večdnevnim smučarskim počitnicam ali se med smuko okrepčali kar z dobrotami iz nahrbtnika. Spet drugi utegnejo smučarske užitke iskati čez mejo - ob spoznanju, da so razlike v cenah med smučarskimi vozovnicami pri nas in v Avstriji vedno manjše, ter ob dejstvu, da so tamkajšnja smučišča vendarle bolje opremljena. To pa pomeni vsekakor nov udarec za domača smučišča.