Sosežig odpadkov v Šoštanju: Trdijo, da okoljska slika ne bo slabša

Srečko Klapš Srečko Klapš
01.07.2020 18:24

Termoelektrarna Šoštanj je včeraj z vložitvijo presoje o vplivih na okolje na Arso začela projekt sosežiga nadomestnega trdnega goriva, narejenega iz, kot pravijo, nenevarnih odpadkov

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V TEŠ bi radi že leta 2022 sosežigali nadomestno trdno gorivo SRF, narejeno, kot zatrjujejo, iz nenevarnih odpadkov.
Rozmari Petek

Generalni direktor Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) Viktor Vračar je včeraj pojasnil, da so izsledki presoje vplivov na okolje načrtovanega projekta sosežiga nadomestnega trdnega goriva SRF sprejemljivi, saj ne poslabšuje trenutne okoljske slike Šaleške doline: "V poročilu o presoji so bili upoštevani vplivi na okolje in ljudi, ki bi z uvedbo sosežiga nastali v času prilagoditve šestega bloka TEŠ​, v času izvajanja sosežiga kot tudi ob prenehanju. Vsi vplivi v času obratovanja so ocenjeni kot nebistveni," je dejal Vračar.
Dodal je, da rezultati presoje potrjujejo napovedi, da bi načrtovani sosežig zmanjšal negativne vplive na okolje. V primerjavi s sedanjim stanjem bi bilo manj predvsem izpustov ogljikovega dioksida. Če bi v TEŠ​ letno porabili 160.000 ton nadomestnega goriva, naj bi bilo izpustov ogljikovega dioksida na letni ravni za 156 tisoč ton manj od sedanjih.
"To gorivo pa bi v TEŠ​ dostavljalo 25 tovornjakov na dan, in to šest dni v tednu. Dovoz bi potekal v zaprtem tovoru, sprejem in doziranje pa bi se izvajala v zaprtem objektu s sistemom podtlaka in odvodom zraka v višje zračne plasti, kar bi preprečevalo širjenje kakršnihkoli vonjav," zatrjuje Vračar.

V igri za opremo General Electric, naslednik Alstoma?

V ​TEŠ so izdelali tudi časovnico, po kateri do prihodnjega leta pričakujejo okoljevarstveno soglasje in dovoljenje, sledila bo tehnična nadgradnja za sosežig v zadnji četrtini prihodnjega leta poizkusni, v letu 2022 pa že redni sosežig nadomestnega goriva. Vračar finančne konstrukcije včeraj še ni mogel predstaviti, saj bo ta odvisna od postopkov javnega naročanja, zato za zdaj groba ocena te investicije znaša med šest in deset milijoni evrov. Med domačimi dobavitelji Vračar vidi Cerod, Kostak, Publikus, Subermacher in Surovino, bodo pa, kot je dejal, morali tudi dobavitelji tehnološko posodobiti predelavo odpadkov, predvsem na področju ločevanja nevarnih in nenevarnih odpadnih snovi.
V TEŠ so se zgledovali tudi po drugih termoelektrarnah v EU, kjer jih deluje še 284 in večina od njih išče poti, kako se obdržati med proizvajalci električne energije po eri fosilnih goriv. V Nemčiji pa jih 22 že proizvajala električno energijo s tehnologijo sosežiga biomase ali nadomestnih trdnih goriv. Na vprašanje, kdo bi lahko zagotovil tehnološko opremo, ki mora biti najboljša možna dobavljiva na trgu, pa Vračar odgovarja, da so v bloku šest že nameščene najsodobnejše čistilne naprave in filtri. In da ima na primer General Electric, naslednik Alstoma, ki je dobavil opremo za šesti blok, tudi že razvito tehnologijo za sosežig, ki nadomestno gorivo dozira v kotel ob optimalni temperaturi in obratno zaustavlja dotok, ko ta ni primerna.

Proti referendumu z argumenti in konsenzom

​Mitja Tašler, direktor TEŠ, je pojasnil, da je nadomestno trdno gorivo SRF proizvedeno z izločitvijo kovin, drobljenjem in dehidracijo izbranih trdnih nenevarnih odpadkov. "Gorivo SRF bi prevzemali zgolj od slovenskih predelovalcev, ki bi zagotavljali predpisano kakovost. Tako bi nadzor goriva potekal že pri dobaviteljih, ob vhodni kontroli pa tudi v TEŠ," je dejal Tašler. Poudaril je, da se bodo še naprej odzivali na vsa povabila lokalne skupnosti in po potrebi rezultate presoje vplivov na okolje predstavili tudi na sejah občinskih in mestnih svetov. Na vprašanje o morebitnem referendumu pa v TEŠ odgovarjajo, da si bodo prizadevali z argumenti priti do konsenza, po katerem referendum ne bi bil potreben.
Pooblaščenec za okolje v TEŠ Egon Jurač je sprva poudaril, da študije kažejo, da bi bili v primeru načrtovanega sosežiga izpusti v okviru dovoljenih mejnih vrednosti: "Naša temeljna naloga je bila določitev mejnih vrednosti emisij in vsebnosti kovin, ki bi se lahko sproščale ob sosežigu." Simulacijo so izvajali na območju 15 krat 15 kilometrov na deset tisoč odjemnih točkah. Poleg vrednosti naravnega in žveplovega dioksida bodo merili tudi koncentracijo trdnih delcev v zraku (PM 10) in vrednosti kadmija, arzena, živega srebra in svinca. Če bi zdravstvena stroka ob morebitnem sočasnem nastopu omenjenih onesnaževal zaznala in opozorila še na kak dejavnik, pa puščajo v TEŠ odprta vrata za dodatne meritve in nadzor.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta