Posebej v teh dneh, pa tudi sicer ob vse hitrejšem življenjskem ritmu, ne preseneča, da obseg nakupov, ki jih opravimo prek spleta, raste. Uspešni spletni trgovci postajajo kupcem vse prijaznejši in za marsikoga je uporabniška izkušnja spletnega nakupa udobnejša od odhoda v trgovino. Žal pa so nove priložnosti hitrega zaslužka prepoznali tudi ponudniki z manj poštenimi nameni. Kako ločiti legitimne spletne trgovce od lažnih in ne postati žrtev prevar, svetuje Jasmina Mešić, koordinatorka nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu, ki ga izvajajo v odzivnem centru SI-CERT.
Največje tveganje predstavljajo lažne spletne trgovine
Preverite trgovca
Če nastanejo težave pri nakupu v spletni trgovini slovenskega podjetja, se lahko potrošniki obrnejo na tržni inšpektorat, z elektronsko pošto na gp.tirs@gov.si ali po telefonu 01 280 87 00. Vendar težava nastopi, ko smo sicer prepričani, da smo nakup opravili v slovenski spletni trgovini, a se izkaže, da ni tako. Na tržnem inšpektoratu so prijave kupcev, ki so izdelek kupili na strani s slovensko domeno.si in v slovenskem jeziku, vendar podatki razkrijejo, da je sedež prodajalca v resnici drugje ali o njem celo sploh ni podatkov, pogoste. Slovenska domena in spletna stran v slovenščini namreč še ne zagotavljata, da gre dejansko za slovenskega prodajalca, tako da je treba vedno najprej poiskati in preveriti podatke o ponudniku.
Tudi.de ali.uk sta lahko lažna
Če se prodajalec nahaja v državah članicah Evropske unije, na Norveškem ali Islandiji, se lahko potrošniki po brezplačno pomoč in svetovanje obrnejo na Evropski potrošniški center. EPC največkrat obravnava vprašanja glede pravic potrošnikov pri blagu z napako, spletnem nakupovanju, potovanjih z letalom, turističnih aranžmajih, najemu vozila in podobno. A tudi v EPC se pogosto srečujejo z zavedenimi potrošniki, ki verjamejo, da so nakup opravili pri evropskem ponudniku, kajti tako zmotno sklepajo iz domene.
Največ zaupanja vzbujajo trgovine z domeno.de ali.uk, saj kupci menijo, da gre za nemške oziroma angleške trgovce. Vendar je dejstvo, da si domeno lahko vsak prosto izbere, zato ta ni zagotovilo za kakovost ali zanesljivost nakupa. Tako so tudi v odzivnem centru SI-CERT obravnavali primere, ko je potrošnik na strani z nemško domeno in nagovori v nemščini kupil plašč višjega kakovostnega razreda, prepričan, da je prodajalec iz Nemčije, nato pa je pošiljka prispela iz Kitajske in tako kupcu povzročila še dodatne stroške s plačilom davka, plašč pa je bil daleč od kakovosti, ki jo je pričakoval.
Pravice sežejo le do evropskih meja
Še manj smo zaščiteni, če nakupujemo pri ponudnikih izven Evropske unije (iz Kitajske, ZDA), kajti ti niso zavezani k spoštovanju skupne evropske zakonodaje. To pomeni, da kupec ne more odstopiti od pogodbe, zahtevati vračila kupnine ali zamenjati blaga. Če z izdelkom ni zadovoljen, žal velja pravilo "kar dobiš, to imaš", saj naše potrošniške pravice sežejo le do evropskih meja. Vse, kar nezadovoljnemu osmoljencu preostane, je dopisovanje s trgovcem in le od njegove dobre volje je odvisno, ali bo pritožbe upošteval ali ne. Največkrat se na SI-CERT obrnejo kupci, ki so v spletni trgovini kupili ponaredek znane blagovne znamke in so nezadovoljni s kakovostjo prejetega blaga. Ker gre za trgovca, ki se nahaja na Kitajskem, se ne morejo obrniti po pomoč na nobeno potrošniško institucijo. Kupci ponaredkov se morajo ob tem zavedati, da so ponarejeni izdelki na slovenski carini zaseženi in uničeni, v nekaterih primerih pa sledi celo plačilo globe oziroma poravnava stroškov uničenja, zato vsekakor odsvetujemo takšen nakup.
In če je vse le lepa kulisa?
Največje tveganje predstavljajo lažne spletne trgovine. To so le spletne strani z lepimi slikami, za katerimi sploh ne stoji registrirano podjetje. Kupec je v tem primeru kar dvakratno oškodovan, ker plačanega blaga ne bo prejel, lahko pa gre tudi za zlorabo kreditne kartice. Vaba, ki jo nastavi goljuf, je zelo preprosta, saj nepozorni uporabniki hitro nasedejo nizkim cenam in velikim obljubam. Največ lažnih trgovin se skriva za izdelki znanih blagovnih znamk, železni repertoar so očala, torbice, oblačila, športna obutev, tehnološki izdelki. V odzivnem centru SI-CERT pa so obravnavali že presenetljivo veliko primerov lažnih trgovin s traktorji in gradbeno mehanizacijo, ko so bili kupci oškodovani za več tisoč evrov, ob večjih nogometnih prvenstvih pa so zelo aktualne lažne trgovine z nogometnimi dresi.
Žal ne obstaja en sam opozorilni znak, ki bi z gotovostjo kazal na spletno prevaro, zato moramo sami poiskati čim več informacij in se naučiti brati med vrsticami. Če bi orisali tipično lažno spletno trgovino, bi bila videti takole: izdelki so občutno cenejši od vseh drugih ponudb, vsi artikli so na zalogi in dostava je brezplačna po celem svetu. Ko prek obrazca stopite v stik s prodajalcem, vam odgovori z elektronskega naslova gmail, na strani pa ni nobenih drugih podatkov o podjetju. Edini možen način plačila, ki ga omogoča, pa je nakazilo prek sistema WesterUnion.
