Komisija bo Svetu EU in Evropskemu parlamentu predlagala izplačilo Sloveniji v višini 428 milijonov, dokončno odločitev pričakujejo do jeseni. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je vlogo za sredstva iz solidarnostnega sklada EU po avgustovskih poplavah oddalo 22. oktobra, je pojasnil državni sekretar Srečko Đurov. Kmalu za tem je Evropska komisija vlogo ocenila za ustrezno, na podlagi tega pa je Slovenija prejela prvih 100 milijonov evrov predplačila, ki je že bil nakazan upravičencem.
Kot je dodal Đurov, je nato stekel postopek nadaljnje preveritve vloge, pri čemer je Evropska komisija njihovo ministrstvo zaprosila za dodana pojasnila.
Ministrstvo je po njegovih besedah danes prejelo informacijo, da se je Evropska komisija Svetu EU in Evropskemu parlamentu odločila predlagati izplačilo Sloveniji v višini 428 milijonov pomoči.
"To pomeni, da bo Slovenija upravičena do višjega zneska, kot je bil obljubljen ob obisku predsednice Evropske komisije avgusta lani," je izpostavil Đurov. Sam znesek oziroma dokončno odločitev pričakujejo najpozneje do jesenskih mesecev.
Opozorila komisije
Časnik Dnevnik je sicer danes poročal, da je Evropska komisija podala vrsto pripomb na prošnjo Slovenije za finančno pomoč iz solidarnostnega sklada. Med drugim je opozorila na nezadostne podatke o obsegu poplav in uporabo nezanesljive metodologije.
"Glede na izplačan znesek, ki ga bo ga Slovenija prejela, je bila očitno naša vloga dovolj dobro utemeljena. Gre za obsežen in zapleten postopek in običajno je, da ko gre za take zadeve, Evropska komisija zahteva dodatna pojasnila," je poudaril in dodal, da so na dodatna vprašanja izčrpno in ustrezno odgovorili, na podlagi tega pa je Evropska komisija tudi zaključila postopek.
Odzval se je tudi na navedbe, da je Evropska komisija opozorila na "nezanesljivo" metodologijo pri popisu škode. "Uporabili smo metodologijo, ki je svetovno priznana in so jo uporabljale tudi druge države," je izpostavil Đurov.
"Vsa pojasnila so bila podana ustrezno," je poudarila tudi generalna direktorica direktorata za regionalni razvoj Aša Rogelj. Po njenih besedah Slovenija ni popravljala vloge, so pa s pojasnili Evropski komisiji omogočili, da oceni, ali je bila vloga v zadostni meri utemeljena.
"Komisija bo z odločitvijo oziroma s predlogom, ki ga bo podala Evropskemu parlamentu in Svetu EU, potrdila, da smo metodologijo in vse zahtevane informacije ustrezno predstavili v samem postopku," je sklenila.
Boštjančič: Pojasnila so pomirjujoča
Na poročanje Dnevnika se je ob robu pogajanj s sindikati javnega sektorja odzval tudi finančni minister Klemen Boštjančič in izpostavil, da so pojasnila ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj pomirjujoča. Zahteve Evropske komisije po dodatnih pojasnilih ga sicer ne čudijo.
"Tudi mi smo relativno dovolj vpleteni v zadnjih tednih in mesecih v pogovore z uradniki v Bruslju glede implementacije reform, ukrepov, mejnikov iz načrta za okrevanje in odpornost, tako da precej dobro vemo, da so uradniki v Bruslju glede posameznih zahtev in pojasnil zelo zahtevni," je pojasnil in dodal, da v luči popolne transparentnosti takšne postopke pozdravlja.
