Cvetko Sršen verjame, da so bile odločitve v podjetju sprejete s tehtnim razlogom. Poudaril je še, da z denarjem niso razmetavali in da proračun za oglaševanje ni bil presežen.
Pojasnil je, da so tako kot za druga področja tudi za področje marketinga na ravni uprave podali okvirne strateške plane, torej določili tudi proračun za oglaševanje. Ko je bil proračun potrjen, pa so bili za njegovo izvrševanje pristojni znotraj stebra za marketing, kjer so tudi poročali o realizaciji.
Zanikal je, da bi posegal v to, kam se namenja oglaševalski denar, in da bi se nanj kdaj obrnil kdo s priporočilom ali željo o tem, kam se namenijo oglaševalska sredstva. Pojasnil pa je, da so bili vedno neformalni pogovori o višini in razpršenosti oglaševanja, v smislu "oglašujmo tam, kjer lahko za to nekaj dobimo".
Izpostavil je tudi nekatere že pred njegovim prihodom podpisane pogodbe. Takšna je bila po njegovih besedah tudi pogodba s Planet TV, pri kateri se ni spomnil aneksa, podpisanega približno teden dni po njegovem prihodu. Pojasnil je, da je bil Telekom na tej televiziji dolžan oglaševati zaradi zavez iz kupoprodajne pogodbe, podpisane pred njegovim prihodom marca 2021. Anekse pa so verjetno morali podpisovati vsako leto, je dodal.
Na vprašanje, ali ve, da je bil Telekom velik oglaševalec na Novi24TV, je odgovoril, da je vedel, da je oglaševalec, ne pa, kako velik. Na vprašanje, ali ni nenavadno, da bi neko podjetje oglaševalo v mediju, ki ga merjenja sploh ne zaznajo oziroma ga spremlja izjemno malo ljudi, je odgovoril s primerjavo z zagonskim podjetjem. "Nihče zares ne ve, kaj se bo s startupom zgodilo, pa ljudje zelo veliko vlagajo vanj, redki tudi dobijo," je dejal. Sršen verjame, da je nekdo sprejel takšno odločitev za oglaševanje s tehtnim razlogom, ker je pač lahko videl učinek. "Če ni finančni učinek, je lahko druge vrste učinek," je dejal in pojasnil, da se z vsakim medijem krog gledalcev ali poslušalcev širi.
Predsednico komisije Tamaro Vonta je zanimalo, ali torej nič ne ve o tem, da so se z nastopom njegovega mandata tokovi oglaševanja v podjetju bistveno spremenili. Sršen je odgovoril, da je sam gledal letno poročilo, če so bili izvršeni zastavljeni cilji. "In ti so bili, niso bili preseženi, ko gre za stroškovno stran," je dejal.
Vonta je navedla tudi nekatere ugotovitve revizije računskega sodišča, da Telekom ni v celoti zagotovil preglednega načrtovanja sredstev za oglaševanje, da se je za vrednost zakupa oglasnega prostora odločil brez kriterijev, ki bi med drugim odražali gledanost medija, odločitev izboru izvajalcev pa premalo utemeljil. Sršen je odvrnil, da verjame, da so bile odločitve utemeljene drugače, "da ni bilo na pamet".
Član komisije Soniboj Knežak je Sršena vprašal, kdo je bil direktor marketinga, ko je on vodil upravo Telekoma. Odgovoril je, da je bila to Andreja Lenart.
Na vprašanja članov komisije sta v nadaljevanju seje odgovarjala še nekdanja predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič in nekdanji generalni direktor Pošte Slovenije Tomaž Kokot. Na sejo so danes povabili tudi nekdanjega predsednika uprave Telekoma Tomaža Seljaka in predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Andreja Slaparja, vendar vabila nista prevzela. Seljak ni več zaposlen v tujini, kamor so mu vabilo poslali, Slapar pa se je v torek opravičil, je pojasnila Vonta. Napovedala je, da ju bodo povabili na eno od naslednjih sej.
Nekdanja šefica Petrola zanikala poskuse vplivanja na politiko oglaševanja
Komisija je zaslišala tudi nekdanjo predsednico uprave Petrola Nada Drobne Popović, ki je uvodoma pojasnila, da je Petrol pri oglaševanju sodeloval z dvema medijskima družbama. Pri tem so zasledovali cilj, kako se s kampanjami čim bolj približati kupcem, je poudarila. Koliko denarja je Petrol letno namenjal za oglaševanje ni razkrila, je pa spomnila, da je družba v času epidemije covida-19 utrpela veliko škodo iz naslova prodaje, zato so bili primorani v ukrepe stroškovne učinkovitosti. V letu 2020 so zato močno znižali proračun za oglaševanje, v letu 2021 pa je bil ponovno takšen, kot je bil prvotno načrtovan.
V času svojega mandata na čelu Petrola tudi ni bila seznanjena, koliko denarja je družba namenila za oglaševanje v posameznem mediju. Je pa kot predsednica uprave vedela, kakšen je razrez oglaševalskega proračuna po posameznih medijskih kanalih. "Kot uprava smo bili seznanjeni, kolikšen je letni proračun, katere marketinške akcije so načrtovane in kje se bodo med letom oglaševale," je odgovorila.
Po njenih pojasnilih Petrol ni sam plasiral medijskih oglasov, temveč so imeli v ta namen sklenjeni pogodbi s podjetjema Publikum in Pristop. Pri zakupu medijskega prostora so zasledovali cilj, ali so dosegli ciljno publiko. Strokovne službe so pripravile razrez, na mesečni ravni pa se je spremljalo, da je bil zakupljen prostor zapolnjen, je poudarila.
Na vprašanje, ali je Petrol v obdobju, ki ga preiskuje preiskovalna komisija, oglaševal tudi na portalih Nova24TV in Požareport, je odgovorila, da je bil delež oglaševanja na teh portalih majhen. Podatek o gledanosti oziroma ogledih omenjenih portalov pa so posredovale agencije, s katerimi je Petrol sodeloval.
Zanikala je tudi, da bi dajala "kakršnakoli navodila" v zvezi z razdelitvijo oglaševalskega denarja, saj sama, kot je dejala, ni marketinški strokovnjak. Uprava kot kolektivni organ je določila zgolj letni znesek, je dodala.
Poudarila je tudi, da v upravi ni bila zadolžena za področje marketinga in trženja. Vsak od članov uprave je imel področje, za katerega je bil zadolžen, skrbel je tudi za sestanke z direktorji posameznih področjih oziroma je nadzoroval njihove načrte. Za oglaševanje je bil v Petrolu sicer zadolžen marketinški oddelek, ki ga je vodila Mojca Avšič in je imela približno 40 zaposlenih.
Kokot zanikal, da bi vplival na kogarkoli
Pred preiskovalno komisijo je stopil tudi nekdanji generalni direktor Pošte Slovenije Tomaž Kokot. Kot je pojasnil, so v času njegovega vodenja podjetja od aprila 2021 do septembra 2022 v medijih oglaševali preko letnih načrtov in s pomočjo zunanje agencije Medialog. Pogodbo z omenjeno agencijo je imela Pošta Slovenije sklenjeno že pred njegovim mandatom, je pojasnil. Za oglaševanje so v tem obdobju namenili okrog 500.000 evrov.
Letni načrt oglaševanja je po njegovih besedah pripravila medijska agencija, določal je obseg oglaševanja in proračun zanj ter okvirno določil, na kakšne načine in v katerih medijih se bo oglaševalo. Predlog je nato potrdilo poslovodstvo podjetja. Na vprašanje, v katerih medijih je Pošta Slovenije oglaševala, je naštel Radiotelevizijo Slovenija, Pop TV, Novo24 TV, Demokracijo, Necenzurirano in Reporter, ni pa vedel, kako je bil oglaševalski kolač med njimi razdeljen.
Obenem je zatrdil, da ni nikoli poskušal vplivati na to, da bi se oglaševalo v določenih medijih. Tudi na vprašanje predsednice komisije, ali je komu kdaj naročil, da se poveča kolač oglaševanja v točno določenem mediju, je odgovoril nikalno. Kot je dejal, so ta kolač poskušali zmanjševati, hkrati pa se vedno bolj usmerjati v spletno oglaševanje. Na vprašanje o osnovnih kriterijih za razdelitev oglaševalskega denarja pa je Kokot dejal, da je z analizami, na podlagi katerih je pripravila letni načrt, razpolagala medijska agencija.
Zaslišanje Kokota je nato preiskovalna komisija nadaljevala na zaprti seji.
