V UKC Ljubljana je danes na navadnem oddelku 34 bolnikov s covid-19, 8 pa jih je na oddelku za intenzivno nego, je povedal vodja oddelka intenzivne terapije na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana Matjaž Jereb.
Najmlajša bolnica na intenzivnem oddelku je stara 47 let, najstarejši bolnik pa ima 81 let. Sicer pa je v povprečju starost bolnikov na intenzivnem oddelku 57 let. "V povprečju so bolniki mlajši, kot so bili v prvem valu, in trije med njimi tudi nimajo nobene resne sočasne kronične bolezni," je pojasnil Jereb. Hkrati je opozoril, da je covid-19 bolezen, pred katero ni varen nihče. "Zbolevajo lahko tudi mlajši in tudi ti so potencialno lahko ogroženi," je poudaril.
Ob tem dodaja, da so strokovnjaki pričakovali, da bodo številke naraščale in prepričani so, da bodo naraščale tudi še v prihodnjih tednih. Izrazil je tudi bojazen, da bo glede na trenutno stanje v državi v drugem valu preseženo največje število pacientov, ki so bili v prvem valu hospitalizirani na navadnih in intenzivnih oddelkih. "Bojim se, da bo slabše. Seveda ne želim strašiti slovenske javnosti, vendar glede na stanje v zadnjih 14 dneh, glede na porast števila aktivno okuženih v državi, pa lahko pričakujemo, da bo v naslednjem tednu ali 14 dneh število bolnikov še raslo. Upamo le, da bomo vseeno ob tem ponavljanju tega, da se držimo ukrepov in postopamo pravilno, vseeno omejili nadaljnje širjenje in obvladali bolezen."
Treba je omejiti število novih okužb. To lahko storimo tako, da se nekako združimo in upoštevamo ukrepe za preprečevanje širjenja okužb.
UKC se pripravlja na to, da postane povsem covid-19 bolnišnica. Pri tem pa je ključen problem kader, je povedal in potrdil, da je selitev v šišensko bolnišnico ena izmed opcij. "Če opremimo 20, 30 ali 40 postelj na intenzivnem oddelku, in nimamo ustrezno izurjenega kadra, potem nismo naredili nič," je dejal. Na eno posteljo na intenzivnem oddelku je potrebnih pet medicinskih sester, kar pomeni, da je za deset postelj potrebnih 50 medicinskih sester. "In seveda tega števila nimamo, tega idealnega standarda nismo nikoli dosegli," je povedal.
Stanje se lahko hitro poslabša
Na vprašanje, kako hitro se lahko stanje pri pacientu poslabša, je odgovoril, da se stanje pri najtežjih primerih poslabša 6. ali 7. dan po okužbi. V nekaterih primerih lahko do poslabšanja pride v nekaj urah. "Zadnji bolnik, ki smo ga sprejeli včeraj, je na nek način prišel s ceste preko urgentne ambulante. Stanje se mu je doma nenadno alarmantno, kritično poslabšalo. Takoj po sprejemu na naš oddelek je bila potrebna intubacija in priključitev na aparat za mehansko predihavanje. Potek bolezni je lahko zelo hiter in te bolezni ne smemo podcenjevati. Zdravstveni delavci in zdravniki je ne podcenjujemo, ampak se bojim, da slovenska javnost še vedno ne verjame, da je to lahko nevarna bolezen in da je to lahko smrtna bolezen. Ponovno opozarjam na to," je poudaril.
Smrtnost v prvem valu je bila na ravni države 31-odstotna in je bila višja kot povprečna smrtnost bolnikov, ki jih zdravijo na oddelku za intenzivno zdravljenje. Trenutno je smrtnost covid-19 bolnikov na tem oddelku nižja, pravi Jereb, pri čemer je povedal, da so do danes v drugem valu umrli štirje bolniki, vendar je nekaj bolnikov še v akutni fazi in zato še ne vedo, kako se bo bolezen končala.
Pripravljeni na zdravljenje s plazmo
V Sloveniji je že pripravljena plazma ljudi, ki so covid-19 preboleli, in pripravljajo se, da bodo skušali bolnike s to boleznijo zdraviti tudi s plazmo, a do danes tega načina še niso uporabili. Pri tem je poudaril, da se glede na sprejet protokol s plazmo zdravi bolnike na navadnem bolniku, ne pa kritičnih bolnih.
