Okrevanje po covid-19: "Želiš si samo, da se konča"

Andreja Kutin Andreja Kutin
21.09.2020 05:00

Razlike med gripo in koronavirusno boleznijo so mnogotere in velike. Vročina lahko traja dva tedna, v nekaterih primerih pa sledi dolgotrajna rehabilitacija, ki lahko traja tudi več mesecev. Z vnovičnim učenjem hoje vred.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Intenzivna terapija je zahtevno zdravljenje in posledice bolezni so lahko dolgotrajne.
Reuters

Začelo se je z vročino. "Naenkrat sem obležal. Vročina je bila 39,5 in nato 40,5 in to je trajalo več kot 14 dni," začne pripoved Marko, ki je bolezen prestajal na Tajskem, kjer je delal kot vodstveni delavec v hotelu. Najhujše je bilo, da vročine ni zbilo nobeno zdravilo, dajali so mu močne antibiotike širokega spektra, kar je ob visoki vročini v Aziji pač praksa, pomagale niso niti hladne prhe. "Poleg vročine si utrujen, to čutiš praktično po celem telesu. Napor je že pot do kopalnice, celo držanje žlice. Itak nimaš želje po hrani, izgubiš okus, vonj, hrana ti ne pomeni zadovoljstva, le glava ve, da moraš jesti, sicer boš shiral. Ko si v tujini in sam, je vse to zelo naporno. Prisiliti se moraš, da poskrbiš za svoje osnovne potrebe, kot sta osebna higiena, prehranjevanje. Ko te kuha vročina, si v svojem svetu. Vse, kar si želiš, je mir in da se to konča. Predvsem pa sem čutil velik strah, zakaj nobeno zdravilo ne učinkuje, kaj se dogaja," razlaga moški v zgodnjih tridesetih z ekstremno zdravim življenjskim slogom, kot pravi sam. "Nadaljevalo se je z vedno težjim občutkom v prsih, kot da ti neprenehoma nekdo sedi na prsih, zelo težko dihaš. Ležati ne moreš vodoravno, ampak vedno le z visoko podloženo blazino. In občutkom, da imaš pljuča polna vode. Če sem želel globoko vdihniti, mi je v pljučih pokalo - kot da odpreš radensko. To je najboljša prispodoba. Izgubil sem skoraj sedem kilogramov. Ješ skoraj nič, želje nimaš pa itak nobene, razen da mine. V zadnji fazi sledi nenormalno kašljanje. Kot da se ti cela pljuča skrčijo in ti izkašljaš sluz, gnoj, peno, zeleno, rumeno. Kot da si bom izkašljal pljuča. Ko je to minilo, sem potreboval še kak mesec, da sem lahko zaupal v tisto, kar kuham, da se je vrnil občutek za okuse, razmerja," kar je za hotelskega delavca zelo pomembno. Sledile so težave v ekipi, ljudje so različno prestajali bolezen, a nikoli enostavno. Testiranja so na Tajskem uvedli šele februarja, in še to le samoplačniško, cena testa je okoli 150 do 300 evrov.

Tudi mladi so rizična skupina

Fizično je Marko okreval hitreje: "Zdi se mi, da je pri tem veliko odvisno od miselnosti. Če se smiliš samemu sebi, ker imaš korono, če ti mama vsak dan kuha juho in te sprašuje, kako je, bo šlo počasi. Jaz te možnosti nisem imel, čakala me je ekipa, treba je bilo nadaljevati delo, časa za razmišljanje, ali mi kaj manjka, ni bilo. A tudi to je odvisno od posameznika. Nekdo se počuti, kot da je zmagal v drugi svetovni vojni, zame je bila to pač huda pljučnica."
"V Aziji se je o koronavirusu začelo govoriti v začetku decembra, a zelo potihoma, najprej v Vietnamu, ki je bil prva država, ki je zaprla zračni promet, uvedli so državne karantene in policijsko uro. Na Tajskem se je pričelo o tem govoriti v sredini januarja, zračni promet se je zaprl sredi marca. Sledil je izziv, kako priti domov," pripoveduje.
"Ko sem se vrnil v Evropo, me je zajela rahla paranoja, anksioznost. Cela Azija nosi maske od nekdaj, počutiš se bolj čisto, bolj varno. Tukaj potem razmišljaš, kdo je bil s kom in kje, in to je stresno. Sploh po tem, ko je za tabo ta izkušnja," razlaga. Opozarja: "Vedeti moramo, da imamo okrog sebe rizične skupine, ne le nosečnice in starostnike, ampak tudi mlade, ki imajo denimo srčno aritmijo, težave s ščitnico, karkoli, kar oslabi imunski sistem. To v normalnih razmerah lahko uravnavaš z zdravim načinom življenja, a telo se proti tako invazivnemu virusu preprosto težko bori. Zato bi bilo lepo, da bi se čim bolj držali pravil. Ne le zase, tudi za druge. Ker maska čez brado povzroča le mozolje, pravilno nošena pa brani tudi tebe, ne le drugih. In masko je treba menjati. Tudi spodnjega perila ne nosiš cel mesec istega in polemike o infekcijah in bakterijah na ustih niso umestne. Seveda, če pa nekateri nosijo umazane in popolnoma uničene maske. To je preprosto ogabno."

Maska naj bo čista.
Sašo Bizjak

Neprimerljivo z gripo

Infektologi opozarjajo, da covida-19 nikakor ni mogoče primerjati z gripo. Potek bolezni je drugačen, bolniki kot Marko ležijo veliko dlje, prestajajo hujše bolečine, velikokrat je okrevanje dolgotrajno. Bolezni pa se ne razlikujeta le po stopnji smrtnosti (gripa ima stopnjo smrtnosti 0,1, covid 0,6) in poteku, ampak tudi po dolgotrajnosti posledic. Res gre pri obeh za okužbo dihal z vročino in kašljem, a bolniki s covidom-19 so kužni dlje, hospitalizirani v povprečju bivajo v bolnišnici okoli tri tedne, pogosti zapleti so pljučnica, krvni strdki in infarkt.

Tudi mlada bolnica na okrevanje v Sočo

V italijanskem Bergamu tečejo obširne raziskave pri ljudeh, ki so spomladi preboleli to bolezen. Polovica jih čuti posledice še sedaj, simptomi so različni, najpogosteje respiratorne težave pa tudi druge, denimo z mišicami. Rehabilitacija bolnikov po preboleli okužbi s SARS CoV 2 je dolgotrajna in naporna, pravi dr. Katarina Cunder, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - URI Soča.
Na bolnišnični oddelek za rehabilitacijo bolnikov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije so do sedaj sprejeli pet bolnikov po preboleli okužbi s SARS CoV 2. Starostni razpon bolnikov je širok, od 48 do 70 let, obravnavali pa so nekoliko več moških kot žensk. Večina je imela pred okužbo z novim koronavirusom kronične bolezni, mlada bolnica pa je bila pred tem zdrava.
"Razlog rehabilitacije je bila nevromiopatija kritično bolnega (NMPKB), to je stanje, ko pride do odpovedi perifernega in avtonomnega živčnega sistema in okvare mišic kot posledice kritične bolezni. NMPKB je pogosta pri tistih, ki so zaradi osnovne bolezni potrebovali intenzivno zdravljenje, tudi mehansko ventilacijo, torej pri bolnikih z najtežjo obliko bolezni covid-19. Do nevromiopatije kritično bolnega sicer pride tudi pri drugih težko potekajočih bolezenskih stanjih, predvsem pri hudih pljučnicah (tudi pri povzročenih z virusom gripe), multiorganski odpovedi, onkoloških obolenjih itd.," pravi Cudrova.

Ponovno učenje hoje, oblačenja ...

Klinična slika NMPKB je značilna. Bolniki imajo izrazito oslabljeno grobo mišično moč skeletnih mišic, lahko imajo težave z odvajanjem vode ali blata, občasno tudi z regulacijo drugih avtonomnih funkcij. Navadno izgubijo pomemben odstotek telesne mase, predvsem na račun skeletnih mišic. Ob tem imajo z elektromiografijo dokazano okvaro perifernih živcev in/ali mišic, po čemer NMPKB ločimo od splošne oslabelosti, ki je sicer pogosta pri starejših bolnikih.
"Rehabilitacija je usmerjena v pridobivanje grobe mišične moči, splošne vzdržljivosti, ravnotežja, ponovno učenje spreminjanja položaja telesa, hoje in vsakodnevnih aktivnosti (osebna higiena, oblačenje …). Pri učenju hoje sprva pomagamo s pripomočki. Poskušamo doseči funkcionalno stanje, ki ga je oseba imela pred boleznijo. Bolniki so vključeni v respiratorno fizioterapijo. Pomemben del rehabilitacije so prehranska ocena in svetovanje ter skrb za primerno funkcijo sfinktrov. Bolniki so vključeni v socialno obravnavo, kjer jim pomagamo pri urejanju socialnega statusa in vračanju na delo. Na oddelku imajo tudi redno psihološko obravnavo, v okviru katere se po potrebi opravi podrobnejša psihološka in kognitivna ocena," opiše rehabilitacijo zdravnica.
Rehabilitacija traja več mesecev, na oddelku so bolniki praviloma več tednov, običajno od štiri do deset. Prognoza NMPKB (ne glede na to, ali je posledica težjega poteka okužbe s SARS CoV 2 ali druge hude bolezni) je relativno dobra. Značilno boljša je pri tistih, ki rehabilitacijo pričnejo zgodaj, v prvih tednih, ko ni več potrebno intenzivno zdravljenje, kot pri ljudeh z odloženo rehabilitacijo, denimo po nekaj mesecih. Končni rezultat rehabilitacije je individualno pogojen in je odvisen predvsem od izhodiščnega funkcionalnega stanja in pridruženih bolezni ter psiholoških in socialnih dejavnikov.
Pri ugotavljanju razlik med rehabilitacijo, ki je posledica covida-19 in drugih bolezni, je Cudrova še previdna: "Ali sta potek in rezultat rehabilitacije bolnikov z NMPKB po prebolelem covidu-19 drugačna kot pri drugih hudih obolenjih, je za zdaj prezgodaj govoriti. Kar lahko rečemo, je le, da se okužba s SARS CoV 2 lahko izrazi s težjim potekom tudi pri mladih, predhodno zdravih in lahko pusti trajne posledice na respiratornem in gibalnem sistemu kot tudi pri kognitivnih funkcijah."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta