​V hoškem podjetju so s svojim proizvodnim programom prisotni na vseh svetovnih trgih

Vsako od omenjenih podjetij ima okrog dvesto zaposlenih, s tem da Lestro-Ledinek ob 23 milijonih evrov prometa prav tako dosega blizu tri milijone evrov čistega dobička, drugače pa so v Lestru v glavnem specializirani za mehansko obdelavo delov, ki jih sestavljajo v Ledinek Engineeringu.

Polovico zaposlenih predstavljajo inženirji

V podjetju Ledinek Engineering zaposlujejo strojne inženirje, elektro inženirje, računalniške inženirje in druge kadre z ustreznim strokovnim znanjem, iščejo tudi tehnologe lesne stroke. Potrebovali bi še lesne inženirje, a je teh kadrov pri nas relativno malo, saj je lesna branža v Sloveniji na relativno nizkem nivoju in ta kader nima kje pridobivati izkušenj in znanja. "Zelo močno pa je lesna industrija razvita v Avstriji, kjer bo zdaj, ko ima njihov turizem zaradi koronavirusa težave, gotovo njihova najmočnejša gospodarska panoga, saj sloni na močnih družinskih podjetjih z dolgo tradicijo in v tej dejavnosti zaposlujejo cel spekter kadrov. Na Dunaju recimo pravkar gradijo 84-metrski leseni nebotičnik in nasploh tam v lesni panogi vidijo perspektivo. V Sloveniji pa manjka izvozno naravnanih podjetij, ki bi prodajala lesne proizvode z dodano vrednostjo na globalnem trgu. Takšna podjetja bi zagotavljala več delovnih mest," meni Gregor Ledinek.

Hoško podjetje ima pridruženo podjetje z osmimi zaposlenimi v avstrijskem Pliberku. Imajo tudi poslovne partnerje na Švedskem, Japonskem, eno sodelavko za področje trženja imajo zaposleno na predstavništvu v Moskvi, sicer pa so s svojim proizvodnim programom prisotni na vseh svetovnih trgih. Ledinekovim so največji konkurenti nemška podjetja, nekaj močnih podjetij je še v ZDA. V Ledinek Engineeringu razvijajo in izdelujejo skobeljne stroje, stroje za čelni spoj desk, tudi stiskalnice za lepljene nosilce in križno lepljene stene (CLT, ki je kot gradbeni material globalno v vzponu). Prav tako se njihovi stroji povezujejo v avtomatske linije, s katerimi lahko opremijo celoten proizvodni obrat. Vso to opremo prodajajo v germanskem prostoru, Skandinaviji, na Japonskem, v Rusiji, Severni Ameriki, Avstraliji, na Novi Zelandiji, tudi v Južni Afriki, ne pa recimo na Kitajskem.

Zaposlovali tudi v koronakrizi

Ledinek Engineering je zgolj v zadnjem letu dni zaposlil okrog 40 ljudi, največ inženirskih kadrov. Tudi po začetku koronakrize so zaposlovali, pove Gregor Ledinek. Poleg potrebnega strokovnega znanja, ki ga morajo imeti kandidati, si v podjetju želijo preprostih in iznajdljivih sodelavcev z veliko pozitivne energije. "Ponosni smo tudi, da veliko mladih, dijakov in študentov, poleg obvezne šolske prakse išče počitniško prakso prav pri nas. Nekateri nato pri nas tudi ostanejo," pojasni Ledinek. Dodatno bodo zaposlovali, če se bo poslovanje razvijalo v skladu z dolgoročnimi plani. V njihovem podjetju imajo nadpovprečne plače, lani so te v povprečju znašale 3250 evrov bruto (v podjetju Lestro- Ledinek je povprečna plača 2500 evrov bruto), kar glede na to, da pri njih prevladuje inženirski kader (v podjetju imajo kar 92 inženirjev), ni presenetljivo. Lani so izplačali 800 evrov bruto božičnice, medtem ko so letos že izplačali 1000 evrov regresa. Njihovi zaposleni v glavnem prihajajo iz Maribora in okolice, imajo jih tudi iz bolj oddaljenih krajev, vendar so takšni primeri redkejši. Prednost podjetja sta lasten, inovativen razvojni program in to, da ima relativno malo konkurentov, Gregor Ledinek pa pravi, da je njihova dejanska moč v inženirskem znanju in dobrem vzdušju med sodelavci. Pa tudi, da je njihov program v svetu priznan in dober glas o njih resnično seže v deveto vas - vse do Avstralije, Nove Zelandije in Južne Afrike.

Čeprav so šele dve leti nazaj odprli nove proizvodno-poslovne prostore v Spodnjih Hočah, so spet nekoliko prostorsko omejeni. A imajo še 17 tisoč kvadratnih metrov zemljišča, kjer bi radi širili proizvodnjo. Pri iskanju tehničnega kadra je pomembno vedeti, da se lahko večje linije montirajo tudi več mesecev, na kar morajo biti zaposleni pripravljeni. Zaposlovanje tako prilagajajo poslom in projektom, ki jih imajo. Recimo pri večjem projektu v Avstriji je trenutno prišlo do terminske preložitve, a vseeno naj bi letos dosegli vsaj podobno visoke prihodke kot lani. Bo pa morda koronakriza do njih prišla z zamikom, kajti v njihovi branži so dobavni roki tudi leto dni ali poldrugo leto. Zaradi koronakrize se jim noben projekt ni ustavil, še največ težav pa so imeli s pridobivanjem novih projektov v ZDA in Kanadi. Se pa, tako Gregor Ledinek, v branži čuti, da se gospodarsko okolje ohlaja, tveganje pa povečuje, zato posle ščitijo z bančnimi garancijami. A v letih 2008/09 je bilo morda še huje, v času gospodarske krize je bila celotna lesna branža v večjem upadu.
"Preteklih dobičkov si v podjetju nismo delili, ampak jih vlagamo v nove investicije. Dobro sodelujemo tudi z lokalno skupnostjo, kjer znajo prisluhniti gospodarstvu. Vsekakor pa naša proizvodnja ni okoljsko sporna, saj ne gre za tako imenovano umazano proizvodnjo, razen deloma transporta tovornjakov, ker imamo zdaj v Spodnjih Hočah dve lokaciji. Prav naša tehnologija obdelave lesa, ki jo omogočajo naši stroji, podpira trajnostni razvoj, saj je gradnja z lesom veliko bolj okolju prijazna kot gradnja s klasičnimi materiali. Napačno je razmišljanje, da lesna industrija seka gozdove. Nasprotno, v mnogih državah se za te potrebe goji plantažni les, kar je vsekakor zelo ugodno za naravno okolje," razloži sogovornik.

Podjetje bo ostalo v družinski lasti

Pri Ledinek Engineeringu zaposlujejo kader, ki ima tehnične sposobnosti, zna komunicirati v več jezikih in je pripravljen tudi za dlje časa iti od doma. V prvi vrsti iščejo strojne, elektro, računalniške in lesne inženirje, pa tudi monterje strojne in elektro stroke, predvsem takšne, ki imajo vsaj 5. stopnjo izobrazbe. "Bolj kot fizično moč iščemo tehnično znanje posameznikov, ki bi naše podjetje vzeli za svoje in bi bili pripravljeni živeti z njim, se aktivno vključiti v razvoj, saj lastno tehnologijo širimo po vsem svetu. Tudi sam sem bil vse od desetega leta prisoten v očetovi delavnici, ko se je delalo predvsem stroje za obrtnike, kasneje industrijske stroje, kar 95 odstotkov prodaje pa je bilo v državah nekdanje Jugoslavije," se spominja Gregor Ledinek. Njegov 22-letni sin Andrej na graški tehnični univerzi obiskuje tretji letnik strojništva, medtem ko sta hčerki Hana in Lisa še gimnazijki. V podjetju so zaposleni tudi Gregorjeva sestra Polonca Sernc in oba svaka. Drugi direktor v podjetju Ledinek Engineering, specializiran za poslovne in finančne zadeve, pa je dr. Andrej Novak, prej zaposlen v Lumarju in Marlesu. Bile so ponudbe za prodajo podjetja, a to ni njihov namen. Želja je, da obe podjetji Ledinek ostaneta v družinski lasti in da ju tudi prihodnje generacije razvijajo naprej.