V Sloveniji je starejših dvakrat toliko kot leta 1991. So manj izobraženi od povprečja, delovno aktivnih pa jih je bilo lani 13.900, med njimi več kot dve tretjini moških in manj kot tretjina žensk.
Vse pogosteje uporabljajo internet in mobilni telefon, je državni statistični urad navedel pred mednarodnim dnevom starejših, 1. oktobrom.
Na začetku letošnjega leta je bilo 462.512 prebivalcev, starih najmanj 65 let. To je bilo dvakrat toliko kot ob osamosvojitvi leta 1991. Njihov delež med vsemi prebivalci je takrat znašal 11 odstotkov, letos pa 22 odstotkov. Še bolj narašča število oseb, starih 100 let ali več. 1. januarja jih je bilo 386 ali skoraj 15-krat toliko kot leta 1991. Med njimi je bilo 324 žensk in 62 moških.
Med državami članicami EU je bil lani največji delež starejših v Italiji (24 odstotkov), najnižji pa v Luksemburgu (15 odstotkov). Slovenija se je uvrstila tik nad povprečje EU.
Medtem ko je v Sloveniji leta 2021 skoraj dve tretjini starih med 65 in 69 let živelo z zakoncem oz. partnerjem, je bilo med starimi 85 let in več takih nekaj več kot petina. Po drugi strani jih je v starostni skupini od 65 do 69 let v skupinskem gospodinjstvu, kamor sodijo tudi domovi za starejše, živelo en odstotek, v starostni skupini starejših od 85 let pa 15 odstotkov.
Med starejšimi lani 175 ženinov in 60 nevest
Število sklenjenih zakonskih zvez se pri starejših skozi čas rahlo povečuje. V zadnjih 30 letih je bilo največ ženinov, starih 65 let ali več, lani, ko jih je bilo 175, največ toliko starih nevest pa leto prej, ko jih je bilo 86. Največ ali tretjina starejših ženinov se je lani poročilo z nevesto iz iste starostne skupine, 15 odstotkov ženinov pa z nevesto, mlajšo od 50 let. Po drugi strani so se starejše neveste v 85 odstotkih poročile s starejšimi ženini.
Med starejšimi od 59 let, ki so se lani ločili, je bilo 309 moških in 197 žensk. Največ se jih je razvezalo prav v tej starostni skupini. 58 odstotkov mož, starih 60 let ali več, se je razvezalo od prav toliko stare žene, medtem ko je bil delež žen, starih 60 let ali več, ki so se razvezale od toliko starih mož, 90 odstotkov.
Raven dosežene izobrazbe med starejšimi nižja od povprečja
Osnovnošolsko izobrazbo ali manj je imelo lani 22 odstotkov prebivalcev, med starimi najmanj 65 let pa je bilo takih 35 odstotkov. Ravno obrnjeno je bilo pri osebah z višje- ali visokošolsko izobrazbo. Delež v celotni populaciji je znašal 26 odstotkov, med starejšimi pa 15 odstotkov. Med starejšimi so občutne razlike pri ravni dosežene izobrazbe. Delež žensk z največ osnovnošolsko izobrazbo je za skoraj 22 odstotnih točk večji kot pri moških, obrnjeno pa je pri starejših z doseženo srednješolsko ali terciarno izobrazbo.
Delovno aktivnih je bilo lani 13.900 prebivalcev, starih 65 let ali več, kar je pomenilo 1,5 odstotka vseh delovno aktivnih. Med delovno aktivnimi starejšimi je bilo 71 odstotkov moških in 29 odstotkov žensk. Najpogostejši poklic, ki so ga opravljali, je bil živinorejec oz. živinorejka.
Pokojnino je prejemalo 635.012 oseb, največ med njimi ali tri četrtine je bilo prejemnikov starostne pokojnine. Povprečna neto starostna pokojnina je znašala 823 evrov. Povprečna starost novih starostnih upokojencev je bila lani med moškimi 62 let in devet mesecev, med ženskami pa 61 let in osem mesecev.
Vse več jih uporablja mobilni telefon
Starejši vse pogosteje uporabljajo internet in mobilni telefon. Med starimi od 65 do 74 let jih je leta 2007 že kdaj uporabilo internet osem odstotkov, lani pa je bilo takih 71 odstotkov. Vse več jih uporablja tudi mobilni telefon. Tega je lani uporabljalo 98 odstotkov starih od 16 do 74 let, med starimi od 65 do 74 let pa le dve odstotni točki manj. Med starejšimi je bilo sicer približno petina več uporabnikov mobilnega telefona s samo osnovnimi funkcijami.
Večje razlike so pri uporabi pametnega telefona, saj je bilo med starejšimi tretjino manj takšnih, ki so na pametnem telefonu v manjši meri uporabljali spletna družbena omrežja, po približno 30 odstotnih točk manj pa takšnih, ki so uporabljali zemljevide oz. navigacijo in e-pošto.
Generalna skupščina Združenih narodov je 1. oktober razglasila za mednarodni dan starejših leta 1990, da bi izpostavila pomen starejših in njihov prispevek v družbi. Projekcije po navedbi statističnega urada kažejo, da se bo število ljudi v tej starostni skupini po svetu več kot podvojilo, in sicer s 761 milijonov leta 2021 na 1,6 milijarde leta 2050. Še hitreje se povečuje število oseb, starih 80 let ali več.
