Razmere na trgu dela so že nekaj časa izjemno ugodne, ob rekordno nizki brezposelnosti pa pada tudi število prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost. Glede na vrhunec epidemije covida-19 leta 2020 je nižje za polovico, sredstva, ki jih država nameni za nadomestila in prispevke do upokojitve, pa so se znižala za več kot tretjino.
Slovenija na področju brezposelnosti že nekaj časa niza rekorde, zadnji je bil zabeležen za junij. Konec šestega meseca je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje registriranih le 43.369 brezposelnih. Letos je povprečno število brezposelnih do konca junija znašalo 46.813, lani v celotnem letu 48.709, leta 2022 56.665, leta 2021 74.316, leta 2020 pa 85.003, je razvidno iz podatkov zavoda za zaposlovanje.
Najvišjo brezposelnost je sicer zavod zabeležil oktobra 1993, ko je bilo v evidenci brezposelnih vpisanih 137.257 oseb. Ob ugodnih trendih se znižuje tudi število prejemnikov denarnih nadomestil za brezposelnost. Maja letos, za katerega so na voljo zadnji podatki, jih je bilo 13.347.
V lanskem letu je medtem mesečno denarno nadomestilo v povprečju prejemalo 14.232 brezposelnih oseb, kar je osem odstotkov manj od mesečnega povprečja leta 2022, ko je denarno nadomestilo prejemalo 15.474 oseb. Leta 2021 je bilo prejemnikov tega nadomestila 19.683, leta 2020 pa 25.882, izhaja iz letnih poročil o izvajanju ukrepov države na trgu dela.
V letu 2023 je povprečno mesečno 373 oseb prejemalo tudi sredstva za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev. Leta 2022 je bilo takih 412, leta 2021 288, leto pred tem pa 292.
Lani je tako država za denarna nadomestila in za prispevke do upokojitve izplačala nekaj manj kot 153,8 milijona evrov, kar je tri odstotke manj kot v letu 2022 in 18,4 odstotka manj kot v letu 2021. Glede na leto 2020, ko se je število prejemnikov nadomestila zaradi epidemije covida-19 in posledičnih odpuščanj občutno zvišalo, pa se je znesek, namenjen za nadomestila, znižal za 36,9 odstotka.
Denarno nadomestilo za brezposelnost sicer po zakonu o urejanju trga dela pripada tistim, ki so bili pred brezposelnostjo za primer brezposelnosti v zadnjih 24 mesecih zavarovani najmanj deset mesecev. Pripada tudi mlajšim od 30 let, ki so bili v zadnjih 24 mesecih zavarovani najmanj šest mesecev.
Pogoji so še, da ima brezposelni plačane prispevke za zavarovanje za brezposelnost, da mu delovno razmerje ni prenehalo po lastni krivdi ali volji, da je prijavljen v evidenci brezposelnih na zavodu za zaposlovanje in da odda vlogo za uveljavljanje denarnega nadomestila po prenehanju obveznega zavarovanja.
Pravica do denarnega nadomestila brezposelnemu preneha zaradi zaposlitve, samozaposlitve, upokojitve, popolne nezmožnosti za delo in drugih razlogov, med njimi so denimo nepopolni ali neresnični podatki, daljši pripor ali zapor ter opustitev sprotnega obveščanja zavoda o dejstvih, vezanih na nadomestilo.
Kot so za STA pojasnili na zavodu za zaposlovanje, podatkov o zlorabah pravice do nadomestila ne beležijo posebej, so pa denimo lani odvzem pravice zaradi krivdnih razlogov izvedli v 194 primerih (leta 2022 v 414 primerih, leta 2021 pa v 237 primerih).
Spomnili so še, da v primeru neaktivnosti prejemnika denarnega nadomestila pravico do denarnega nadomestila pred prenehanjem najprej za dva meseca znižajo, in sicer za 30 odstotkov mesečnega zneska denarnega nadomestila. Takih primerov so lani našteli 426, predlani 351 in leta 2021 184.
