Uroš Esih
Nabita največja dvorana hotela Rikli, ki naj bi ga (strateško) kupili Kitajci, in kar ducat govornikov na panelu o demokratizaciji in evropeizaciji Zahodnega Balkana je znova dokazalo, da je tako imenovani balkanski panel na Strateškem forumu Bled (BSF) najpomembnejša razprava, ki se odvije na Bledu. Letos je novo dinamiko na Bledu in v regiji vdahnil novoimenovani posebni odposlanec ameriške administracije za Zahodni Balkan Matthew A. Palmer. Svoje delo na terenu v regiji je začel prav na Bledu.
Američani prisluhnili Pahorju
Novinarjem je pojasnil, da njegovo imenovanje pomeni ameriško zavezanost regiji Zahodnega Balkana, da pomaga državam regije pri doseganju cilja integracije v evroatlantske integracije. Palmer je povedal, da so se ZDA z njegovim imenovanjem odzvale na kritike iz regije, češ da je svetovna velesila premalo vključena v regiji, kjer se razmere zaostrujejo, vse pomembnejšo vlogo pa prevzemajo ameriški geopolitični rivali. Na odsotnost ZDA v regiji v tem kritičnem času je najglasneje opozarjal slovenski predsednik Borut Pahor, ki je Palmerja dane sprejel na Bledu.
Pahor je v pogovoru z njim najprej izrazil zadovoljstvo, da mu je veleposlanica Lynda Blanchard pred kratkim predala poverilna pisma in imajo tako ZDA pri nas po daljšem času spet veleposlanika, so sporočili iz urada predsednika republike. Pahor in Palmer sta se strinjala, da si je treba prizadevati, da bi se ohranil proces dialoga in pogajanj z vsemi državami v tej regiji. Ob tem je Pahor ponovil svojo oceno, da gre v primeru širitve EU na Zahodni Balkan za geopolitično vprašanje in da bi bilo koristno za EU in za države v regiji, če bi to regijo razumeli kot celoto. Pahor je še razkril, da pripravlja izredni vrh Brdo Brijuni, ki bo v Sloveniji predvidoma novembra, kar je namestnik Palmer pozdravil.
In kakšni so konkretni cilji Palmerja, ki računa na tesno sodelovanje z vsemi vladami v regiji? "Radi bi, da se dialog Beograd-Priština čim prej nadaljuje. Upam, da bo nova kosovska vlada po volitvah v začetku oktobra umaknila carine, ki jih je uvedla za srbsko blago, Srbi pa bodo nehali delegitimizirati priznanje Kosova kot države. Šele potem se bosta obe državi lahko vrnili za pogajalsko mizo in dosegli dogovor o normalizaciji odnosov," je odgovoril Palmer, ki je na Bledu pljunil v roke in začel delo na terenu. Srečal se je s srbskim zunanjim ministrom Ivico Dačićem in s kosovskim kolegom Behgjetom Pacolijem.
Izmenjava ozemlja, če se državi tako dogovorita, ZDA ne bodo nasprotovale, ga je bilo razumeti. Precej trši oreh kot Srbija in Kosovo bo, kot je razvidno iz njegovih besed, Bosna in Hercegovina. "Upam, da bodo voditelji v Bosni našli pot k napredku. Bosna potrebuje politične reforme, ki bodo ustvarile močne in delujoče institucije na vseh ravneh oblasti."
Arbitraža v drugem planu
Palmerja smo vprašali, do katere mere nespoštovanje arbitražne razsodbe o meji s strani Hrvaške predstavlja vir nestabilnosti za Zahodni Balkan. "Upamo, da bosta članici zveze Nato in EU, sicer pa tesni partnerici ZDA, razrešili probleme. Vsekakor je spoštovanje mednarodnega prava temelj odnosov med državami v EU in zvezi Nato," je odgovoril visoki ameriški gost na BSF.
Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman, ki je danes na Bledu širil pozitivna in optimistična sporočila in hvalil organizatorje, da se pomemben forum letos loteva pravih globalnih tem, arbitraže ni omenjal. Pred mediji, kjer je hrvaški minister Sloveniji laskal tudi z nekaj slovenskimi besedami, je izpostavil, da sosedje vedno ostanejo sosedje, in če imajo probleme, jih morajo reševati skupaj. "Državi zelo dobro sodelujeta, tako na gospodarskem področju kot na obmejnem območju," je izpostavil Grlić Radman in se zavzel za nadaljnjo krepitev dobrososedskih odnosov.
Hrvaški zunanji minister je predstavil tudi prioritete hrvaškega predsedovanja Evropski uniji v prvi polovici leta 2020. Hrvaška bo tako kot Slovenija aktivno podpirala širitev EU na Zahodni Balkan. Posebno pozornost naj bi namenili boljšemu delovanju schengenskega prostora in evrskega območja, čeprav niso člani nobenega.
Diplomatske blejske rezine
Je Dačića zadela slovenska ali hrvaška strela?
Vladni srbski falcon, na katerem je bil srbski zunanji minister Ivica Dačić, je v ponedeljek pozno zvečer nad Ljubljano tik pred pristankom zadela strela. Dačić je bil z letalom na poti na BSF, ko je v njegovo letalo okoli 22.50 udarila strela. Udar strele je na letalu sprožil paniko, ni pa povzročil nobenih posledic. "Hvala bogu, da sem živ, zadela me je strela. Zdaj ugotavljamo ali je bila strela slovenska ali hrvaška. Slovenci pravijo, da ni šans, da je bila strela slovenska," je Dačić v humornem stilu, po katerem je znan, dogodek opisal na Bledu. Ali je strela kriva za njegovo prebujanje šele okoli poldneva, kot je povedal njegov predstavnik za stike z javnostjo, ni znano.
V Sloveniji bojda ni množičnega turizma
Kaj bi bil Bled, slovenski turistični biser, brez razprave o turizmu. V okviru BSF je šestič potekal panel na temo turizma, letos z naslovom Turizem za vse destinacije: razpršenost v prostoru in času. "Primeri strokovnega znanja, spretnosti in dobrih praks so pomembni za razvoj trajnostnega turizma, ki bo zadovoljeval potrebe turistov, turističnih deležnikov in lokalnih prebivalcev," je izpostavil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. "Ponosna sem, da smo se vsi ključni deležniki slovenskega turizma odločili za trajnostno pot, ki je skladna z našo identiteto, in da smo si zastavili cilj postati zelena butična destinacija za petzvezdična doživetja," pa je ministra dopolnila Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, ki meni, da se v Sloveniji še ne soočamo s težavami prekomernega turističnega obiska in tudi ne želimo spodbujati masovnega turizma.
