Uroš Esih
Letošnji Strateški forum Bled (BSF), največja mednarodna konferenca v regiji, ki jo že poldrugo desetletje soorganizirata zunanje ministrstvo in Center za evropsko prihodnost, se je začel s prometnim kaosom na Gorenjskem, zaradi česar se je številnim tujim gostom in udeležencem, letos naj bi jih bilo skupaj več kot 1200, opravičil generalni sekretar foruma Peter Grk. Prometne zagate pač niso dobra promocija Slovenije, sploh pa ne pred udeleženci foruma, ki nosi naslov (Iz)viri (ne)stabilnosti, razprave pa se vrtijo predvsem okoli trajnostnega razvoja, kamor seveda sodi tudi promet.
Najboljši pristop je multilateralizem
"Če boste šli na naš edini naravni otok in boste za srečo pozvonili na zvoncu, ne pozabite, da skupno prihodnost lahko ustvarjamo zgolj skupaj. Ne sprašujte, za koga na Bledu zvoni. Zvoni za naš planet," je v uvodnem nagovoru dramatično posvari zunanji minister Miro Cerar. Spomnil je, da so države sprejele že vrsto mednarodnih sporazumov v boju proti podnebnim spremembam in za pravičneje in učinkovitejše ravnanje z viri, naravnimi, energetskimi in človeškimi viri. Demokracija, vladavina prava in spoštovanje človekovih pravic pa so po njegovi oceni temelj za vsakršno resno razpravo tudi o klimatskih spremembah.
Sachs: Estonija ne more biti zgled za Slovenijo
Ravno v času trajanja BSF se v Sloveniji mudi estonska predsednica Kersti Kaljulaid. Ker so odnosi med majhnima evropskima državama dobri in brez odprtih vprašanj, sta se dotaknila nekaterih perečih evropskih tem. Predsednika sta se strinjala, da bo ena ključnih prvih nalog nove Evropske komisije soočenje z migracijami. Estonska predsednica je izpostavila pomen sodelovanja z Afriko, od koder prihajajo migranti. "Potrebujemo dogovor, drugače schengen ne bo mogel več delovati," meni estonska predsednica in dodaja, da je treba najti rešitev, s katero bodo zadovoljni vsi, tako prebivalci EU, kot tisti ljudje, ki prihajajo sem. Mimogrede, v Sloveniji znani ameriški ekonomist Jeffrey Sachs, ki je svetoval prvi slovenski vladi, je v pogovoru za Večer izpostavil, da Estonija ne more biti dober zgled za Slovenijo, saj je njihova davčna politika dirka proti dnu, ki šibi EU.
Za renesanso evropske ideje
EU je po Pahorjevi oceni v zastoju v vseh ozirih, zato se zavzema za iskanje zamisli za renesanso evropske ideje, s čimer je promoviral "njegovo" Ljubljansko pobudo o novem ustavnem procesu s priloženim osnutkom evropske ustave.
Slovensko zavezanost multilateralizmu je Šarec izrazil tudi na primeru vprašanja migracij: "Upravljanje množičnih migracij je naloga, ki jo moramo odgovorno prevzeti z vidika človekovih pravic in solidarnosti." Španski zunanji minister Josep Borrell, ki naj bi postal prihodnji visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko pa meni, da svet pravzaprav ni multipolaren, ampak da resnično štejeta le dve sili - Kitajska in ZDA. Tretja velesila bi lahko bila EU, vendar bi morala govoriti z bolj enotnim glasom. Toda turški minister Mevlut Cavusoglu je po drugi strani opozoril na problem verodostojnosti in v tej luči kritiziral tudi EU. Opozoril je, da je EU iz dogovora za zaustavitev migracij doslej Turčiji plačala le tretjino od obljubljenih šestih milijard evrov, čeprav bi morala vse plačati že do konca lanskega leta.
