Še lani so se zdele težave, ki jih povzročila pandemija, za avtomobilsko industrijo velik izziv. Sedaj je že nekaj časa jasno, da je pomanjkanje nekaterih sestavnih delov, pretežno gre za polprevodnike, ki večinoma nastajajo v Aziji, bistveno večje težava in tudi izziv. Tovarne ustavljajo proizvodnjo, dobavni roki se podaljšujejo, cene se zvišujejo. Vsemu temu se ni mogla izogniti niti češka Škoda.
Tovarna v Mlade Boleslavi je v ponedeljek za najmanj dva tedna ustavila proizvodnjo. Kot so sporočili, se bodo v tem času osredotočili na dokončno izdelavo okoli 10 tisoč nedokončanih škod. Toda vse to še ne pomeni, da bodo tekoči trakovi v tovarni, ki je sestavni del nemškega koncerna Volkswagen (VW), čez dva tedna znova v pogonu. Lahko bi se zgodilo, da bo tovarna s krajšimi ali daljšimi prekinitvami delovala vse do konca leta, pa še tedaj zadrege pri dobavi sestavnih delov ne bodo odpravljene. Že sedaj pa je tudi znano, da bo češka tovarna letos prav zaradi tega izdelala vsaj 250 tisoč avtomobilov manj, kot je načrtovala. To ni le velik udarec za Škodo, pač pa za vse češko gospodarstvo, v katerem je v avtomobilsko proizvodnjo vključenih vsaj 180 tisoč ljudi.
Rolls-Royce nima težav
Zanimivo je, da britanski Rolls-Royce, katerega lastnik je nemški BMW, nima težav s polprevodniki. Kot je ob tem dejal njegov direktor Torsten Müller-Otvös, je to posledica tega, da jim je matični BMW kot majhnemu izdelovalcu zelo dragih avtomobilov omogoča sprotno oskrbo s polprevodniki. Sicer pa se je pohvalil, da naročila od lanskega septembra kar "letijo" in da bodo skoraj zanesljivo presegli rekord iz leta 2019, ko so prodali 5142 avtomobilov.
Nedaleč stran oziroma v nemškem Rüsselsheimu, kjer je sedež nemškega Opla, ta pa je znotraj letos nastalega koncerna Stellantis, se tudi niso mogli izogniti zadregam pri dobavi sestavnih delov, pretežno sedaj že znamenitih polprevodnikov. Pred nedavnim je Stellantis sporočil, da bodo ustavili stroje v tovarni v Eisenachu, in to najmanj za tri mesece. Sedaj je postalo znano, da bodo proizvodnjo verjetno ustavili tudi v največji Oplovi tovarni v domačem Rüsselsheimu, vse bolj pa je negotovo tudi obratovanje tovarne sestavnih delov v Kaiserslauternu. To je bil tudi razlog oziroma povod, da so predsedniki treh nemških zveznih dežel – Porenje-Pfalško, Turingija in Hessen –, tistih, kjer so omenjene tovarne, napisali pismo Carlosu Tavaresu, izvršnemu direktorju Stellantisa. Zapisali so, da so zaskrbljeni za usodo Opla, hkrati pa pogrešajo pravočasne in ustrezne informacije, s tem pa se izgublja zaupanje v ukrepe koncerna. Pred časom je namreč Tavares opozoril na to, da ima koncern, ki združuje 14 avtomobilskih imen, presežne produkcijske kapacitete, vendar naj to ne bi ogrožalo Opla.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
