Med najvidnejše projekte, ki so potekali v zadnjih osmih letih, Andrej Klasinc uvršča reorganizacijo, ureditev infrastrukture, izgradnjo menze in študentskega Kampusa ter prodaji Beletrine in Kersnikove 4. Pred tem je 50-letni ekonomist deloval v Termah Ptuj. Tokratni mandat bo Klasinc prevzel 1. marca, trajal bo do 28. februarja 2025. V tem času bo Klasinc za svoje delo prejemal plačilo v višini dvakratnika bruto povprečne plače.
Imenovanje Klasinca pa so spremljali očitki o kršitvah. V opozicijski skupini Zagon so opozorili, da Klasinc študentskega zbora že od 2016 ni obvestil o finančnem stanju organizacije. Direktor in predsednik ŠOU v Ljubljani sta namreč dolžna na dva mesca predsedstvo ter študentski zbor obvestiti o finančnem stanju. Zapisniki študentskega zbora kažejo, da je bila obravnava finančnega stanja zadnjikrat uvrščena na dnevni red 28. redne seje v mandatnem obdobju 2014-2016, ki je bila sklicana za 31. marec 2016.
Očitki letijo tudi na besedilo njegove kandidature, v katerem vidi dodatne priložnosti za financiranje v novi finančni perspektivi EU, je pojasnila poslanka Veronika Bračič. A bi Klasinc sredstva pridobival "z obvodi preko zavodov in društev, saj ima ŠOU v Ljubljani pri prijavah težave zaradi statusa financiranja". V Zagonu menijo, da takšni načrti ne prispevajo k pravilnosti in preglednosti poslovanja organizacije ter njenemu ugledu.
Poudarili so tudi, da se poteguje že za tretji mandat. Poslanec Erik Sever je spomnil, da je Skupščina Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) pred dvema letoma v študentsko ustavo vnesla določbo, ki omejuje skupni mandat poslovodnih organov ŠOS in njenih organizacijskih oblik na osem let. Akt ne more veljati retroaktivno, zato ponovna izvolitev sicer ne pomeni kršitve. A so v Zagonu prepričani, da kandidatura ni v skladu z nameni in cilji skupščine. Opozorili so še, da komisija za razpis ni bila sestavljena skladno z načeli demokratičnega opozicijskega nadzora.
Nestrinjanje z imenovanjem Klasinca so sicer študentje izrazili tudi s podpisom pod poziv proti kandidaturi in imenovanju Klasinca, ki ga je podpisalo več kot tisoč ljubljanskih študentov.
Na seji so opozorili, da so na razpis prispele tri prijave, a sta bili dve izločeni kot nepopolni. Odvetnik Klemen Grešak je pojasnil, da ena izmed vlog ni bila poslana priporočeno, druga pa ni imela ustreznih prilog. Anamarija Agnič je poudarila, da sicer ni določeno postopanje v primeru nepopolnih vlog, a je po zakonu o upravnem postopku treba kandidate pozvati k dopolnitvi vloge.
Glede navedb o poročanju študentskemu zboru je Klasinc povedal, da finančna poročila pripravljajo vsak mesec, te pa nato posredujejo predsedstvu. Nato je navedel tudi, da je o finančnih poročil poročal ustno in da je mogoče v prihodnje to poročanje urediti pisno.
A je nato poslanka Veronika Bračič direktorja opozorila, da bi bilo ustno poročanje zavedeno v zapisnikih sej. Na kar je Klasinc odgovoril, da lahko zapisnike pregledajo skupaj. Dejstvo, da se poteguje že za tretji mandat, pa vidi kot svojo prednost.
Opozicijski poslanci so izpostavili tudi imenovanje prokurista, predvsem to, da pred sejo niso prejeli njegove pogodbe o zaposlitvi in da ne vedo natančno, kakšne bodo njegove zadolžitve. Predstavnik Radia Študent Rasto Pahor pa je navedel tudi številne sporne povezave Andreja Boleta s ŠOU. Med drugim je navedel, da Bole s ŠOU sodeluje že od 2016, v tem času pa je prejel 160.000 evrov. Prosil je tudi za nekatera pojasnila glede njegove vloge v podjetjih, ki sodelujejo s ŠOU, in povezav podjetja Vitka ritka njegove soproge Barbare Bole s ŠOU.
A se Bole današnje seje ni udeležil. Klasinc je povedal, da je njegovo imenovanje ne bo povečalo stroškov zaposlitve. Pojasnil, o tem, zakaj je Bole najboljši kandidat za prokurista in kakšne natančno bodo njegove naloge, pa Klasinc danes ni podal.
