Andreja Kutin
Kljub temu da se v splošni zavesti Slovenija še vedno riše kot vodnata modra dežela, naše vode pravzaprav niso v tako dobrem ekološkem stanju, kot si radi predstavljamo, so na današnji okrogli mizi o upravljanju voda, ki jo je priredilo Slovensko društvo za zaščito voda, v Hiši EU ugotavljali strokovnjaki - geologi, naravoslovci, vodarji. Da je stroka podhranjena ter da je voda zelo razdrobljena tako po sektorjih kot tudi pri dojemanju ljudi, so enotni.
Dr. Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije, uvodoma našteje težave slovenskih voda: "V zadnjih dvajsetih letih, kar izvajamo podrobno politiko varstva voda, se stanje ni spremenilo tako v Evropi kot ne v Sloveniji. Polovica voda ni v dobrem stanju. Nekoliko boljše je ekološko stanje, kemijsko pa je zelo slabo. Očitno nekaj ne delamo prav. Še veliko slabše je stanje s poplavnimi površinami, ki so del rečnih koridorjev ter morskih voda."
Jelka Hudoklin, krajinska arhitektka in urbanistka, med drugim meni: "V prostorskem načrtovanju moramo na prostor gledati kot na celoto, ne le na vode. Rešujemo potrebe vseh, ki v prostoru bivamo, delujemo in ga uporabljamo. Imamo cel kup problemov, od tega, da smo pozidali poplavne površine, kar pomeni, da bo ob poplavah in podnebnih spremembah, ko bodo te težave še eskalirale, toliko bolj pomembno izvajati ukrepe za preprečevanje poplav. Kar so spet posegi v prostor." A to so le deli težav.
Da je nujno obravnavati celotno porečje, uvajati prilagoditveno upravljanje in izvajati redno spremljanje, monitoringe, poudarja Globevnikova. Prof. Mihael Toman pa opozarja na celostno sliko vodnega sistema: "Gozd prehranjuje potok, pravi star slovenski pregovor. V sistemu je veliko povezav in poznamo jih zelo slabo. Zelo hitro smo iz gozdnatih predelov vodo speljali v doline in sedaj imamo poplave." Opozarja tudi na vpliv hidroenergetike, ki zameji reko in s tem povzroča zastajanje snovi: "Zeleno v povezavi z rekami ni dobro. To pomeni, da reka gnije," je ilustriral zeleno dojemanje hiroenergetike.
OZN sicer letos v ospredje obeleževanja mednarodnega dneva voda postavlja vodo in podnebne spremembe, sanitarno varnost in trajnostne cilje, ki jih želimo doseči do leta 2030. Danes kar četrtina ljudi po svetu nima dostopa do varne pitne vode, skoraj polovica nima urejenih lastnih sanitarij, 44 odstotkov odpadne vode iz gospodinjstev pa se v okolje še vedno vrača neočiščene. Svet se sooča z vodno in higiensko krizo ter naraščajočimi potrebami prebivalstva, posledično pa z izčrpavanjem naravnih virov in dodatnim poslabševanjem stanja zaradi vplivov podnebnih sprememb.
"Tudi v Sloveniji se soočamo s težavami in konflikti, ki jih pogosto ne znamo dobro nasloviti. Mnogi od njih so povezani s povečanim povpraševanjem po količinah vode ustrezne kakovosti ali z njeno razpoložljivostjo za potrebe kmetijstva in industrije ter z rabo prostora in varstvom voda. Kako se lotevamo suš in poplav, je povedno ob vsakem pojavu novih. Pri nekaterih velikih investicijskih projektih, ki se pripravljajo desetletja, ob njihovi skorajšnji izvedbi ugotavljamo, da ne sledijo razvoju znanja in uporabi novih tehnologij. Reševanja okoljskih konfliktov v smeri celostnega sonaravnega upravljanja voda, ki prinašajo rešitve ne le za ljudi, temveč tudi za naravo, se zaradi 'kompleksnosti' in 'prihranka časa' raje sploh ne lotevamo. Tudi prostorsko načrtovanje je podvrženo različnim interesom pri urejanju in varstvu voda, kjer javni interes ostaja v ozadju. Težave imamo tudi z razumevanjem, kaj vodovarstvena območja so in zakaj so potrebna. In podzemno vodo – ker je očem skrita, prepoznavamo le kot vir pitne vode in ne kot integralni del okolja. Probleme imamo tudi s površinskimi vodami in z vodnimi ekosistemi, ki počasi bolehajo pred našimi očmi," pojasnjujejo pri Slovenskem društvu za zaščito voda.
V Sloveniji smo tako pred ključnim izzivom vzpostavitve platforme oz. iniciative, ki bi podpirala stalno in celovito komunikacijo vseh deležnikov na področju voda. Na ta način bi presegli enostransko pripravo predpisov in odločanje o projektih, povezanih z vodo. Letošnji svetovni dan voda 2023 ima geslo Pospešimo spremembe, kar lahko dosežemo samo s partnerstvi in sodelovanjem, zato so pričakovanja, da bo država končno sprožila kolesje in v celostno upravljanje vpela vse sile, velika, pri tem pa izkoristila velik potencial znanja strokovnjakov, ki jih ima na razpolago, dodajajo pri društvu.
