Boris Jaušovec
Jutri v Slovenijo na obisk k premieru Janezu Janši prihaja avstrijski kancler Sebastian Kurz. To bo prvi bilateralni obisk kanclerja severne sosede v tujini po izbruhu epidemije z novim koronavirusom februarja letos. Po napovedih bodo pogovori osredinjeni na aktualne evropske teme ter na dvostransko sodelovanje v boju proti pandemiji covida-19 in nezakonitim migracijam. Kancler se bo v Ljubljani skušal tudi s slovenskim kolegom uskladiti pred vrhom Evropske unije (EU) 24. in 25. septembra, beseda pa bo gotovo tekla tudi o slovenskem predsedovanju EU v drugi polovici prihodnjega leta.
Predsednika vlad se najverjetneje ne bosta izognila tudi stalnicam v dvostranskih odnosih, piše slovenska tiskovna agencija STA in navaja nadzor na meji, ki ga je Avstrija uvedla ob vrhuncu migrantske krize leta 2015, tema pa je postala še aktualnejša ob pandemiji novega koronavirusa. Ob začetku pandemije sta državi zaprli meje in jih nato junija znova odprli.
Kako inkluzivna bo desetooktobrska proslava
Naslednja tema pogovorov bo gotovo položaj manjšin. Letos mineva sto let od koroškega plebiscita, ki je velik del slovensko govorečih prebivalcev odrezal od matice. V Celovcu zatrjujejo, da bo desetooktobrska proslava letos inkluzivna, torej da se je bodo udeležile tudi vse tri manjšinske krovne organizacije, saj je jasno, da se ima Avstrija za zanjo ugoden izid plebiscita zahvaliti tudi koroškim Slovencem. Premnogi so tedaj raje glasovali za mlado republiko Avstrijo, saj jim je ta zagotovila izpolnjevanje manjšinskih pravic, kakor za tedanjo kraljevino Jugoslavijo. Koroškim Slovencem ob tej priliki obljubljajo tudi tako imenovani plebiscitni dar. Ni jasno, ali bo šlo za financiranje dvojezičnih zasebnih vrtcev ali glasbe šole, ali medijev, ali vsega ali za kaj drugega.
Obeležitve v Celovcu naj bi se sicer letos udeležila tudi oba predsednika, avstrijski Alexander Van der Bellen in slovenski Borut Pahor. Zanimivo pa je, da zraven zagotovo ne bo predstavnikov klubov slovenskih koroških študentk in študentov, torej bodoče inteligence manjšine, ki meni, da so ji pravice še zmeraj grobo kršene. Za avtohtono slovensko skupnost v Avstriji Slovenija sicer že ves čas zahteva celovito zaščito na podlagi sedmega člena Avstrijske državne pogodbe (ADP). Ta tudi po oceni uradne Ljubljane še ni v celoti uresničen. Vendar Slovenija po osamosvojitvi nikoli ni ratificirala te pogodbe, za katero se z Dunaja velikokrat sliši, da je obsoletna. Avstrija tudi zavrača, da bi katera od novonastalih držav nasledila katero izmed originalnih podpisnic ADP, tudi ne sopodpisnice Jugoslavije. Kljub temu je to Češka storila. Slovenija se sicer verbalno šteje za naslednico ADP.
Dunaj pa je doslej vztrajno opozarjal na položaj nemško govoreče skupnosti v Sloveniji in zahteval njeno priznanje po vzoru na italijansko in madžarsko narodno skupnost pri nas, ki imata zajamčeno zastopstvo v državnem zboru. Avstrijski parlament se je spet julija letos z glasovi vseh petih poslanskih skupin zavzel za ustavnopravno priznanje te skupnosti, ki sicer že uživa pravice po 61. členu ustave. To je v skladu s kulturnim sporazumom med državama, sklenjenim leta 2001.
"Koncept fleksibilne solidarnosti"
Prej se bosta sogovornika v Ljubljani nemara dogovorila o zahtevi po ukrepih migrantske politike EU. Sodeč po Kurzevem pogovoru za včerajšnje izdaje časnikov Neue Zürcher Zeitung in Handelsblatt, si kancler želi od predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen dobiti "k rešitvi usmerjen predlog, ki bo temeljil na našem konceptu fleksibilne solidarnosti". Pri tem je vztrajal: "Politike odprtih meja ni več, države ni mogoče prisiliti v sprejem beguncev, EU pa se ne sme pustiti izsiljevati od turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana." "Bil sem proti politiki odprtih meja, ker sem delal na področju integracije in videl, da je njen uspeh odvisen od števila vključenih," je še dejal kancler, ki je kot zunanji minister jeseni 2015 zavzel trdo stališče do begunskega vprašanja. "Leta 2015 je bilo to desno ali skrajno desno, medtem pa ima hvala Bogu že večino med voditelji držav in vlad v EU," je dodal.
Kurz je spomnil, da je v Avstriji v preteklih letih dobilo azil več kot 100.000 ljudi. "To je neverjetna številka. 46 odstotkov se jih je uspelo vključiti na trg dela, številni pa so še vedno brez službe," je povedal. "Več deset tisoč ljudi nima niti dokončane izobrazbe niti službe. Več deset tisoč ljudi mora vzdrževati socialna država. S tem ne smemo biti zadovoljni. Toda sprejeti množice ljudi in se nato čuditi, da so težave, je naivno," je dejal. In nadaljeval: "Več kot polovici dunajskih šolarjev ni materni jezik nemščina. To postavlja izobraževalni sistem pred velike izzive. Številni begunci izvirajo z območij z drugačnimi verskimi nazori in tradicijami. To je prav tako izziv pri posredovanju vrednot. Aktualen je na primer uvožen antisemitizem."
