Tomaž Vesel danes v Bruslju, želje Ursule von der Leyen neuslišane

Jon Knez Jon Knez
28.08.2024 06:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ursula von der Leyen se v Bruslju sestaja s komisarskimi kandidati.
EPA

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki so ji sredi julija evropski poslanci poverili še en petletni mandat na čelu komisije, je pričela pogovore s kandidati držav članic za evropske komisarje. S komisarji, ki so jih države znova predlagale, se je že sestala, zdaj so na vrsti še novinci. Danes se bo s predsednico v Bruslju srečal slovenski kandidat Tomaž Vesel. Gre za spoznavno srečanje, resor mu bo, kot tudi drugim, Ursula von der Leyen dodelila predvidoma sredi septembra. Je pa Tomaž Vesel kot preferenčne izpostavil resorje s področja proračuna, administracije in širitve EU, a bo tukaj konkurenca močna. 

Pet držav kandidatov še ni predlagalo

Želje šefinje komisije po spolni uravnoteženosti komisije se niso uresničile. Spomnimo, Ursula von der Leyen je države članice pozvala, naj ji posredujejo imeni kandidatke in kandidata. Šlo je za vljudnostno prošnjo, tega od držav ne more zahtevati. S pozivom očitno ni bila uspešna, večina držav, tudi Slovenija, je prošnjo preslišala. V novi komisiji bodo prevladovali moški, v trenutni je razmerje skoraj pol-pol. Žensko kandidatko so z zdaj predlagale Hrvaška (Dubravka Šuica), Finska (Henna Virkunen), Švedska (Jessika Roswall) in Španija (Teresa Ribera). Nemško in estonsko kvoto sta zapolnili predsednica komisije Ursula von der Leyen in Kaja Kallas, ki bo kot visoka zunanjepolitična predstavnica EU zasedla mesto podpredsednice komisije. Pet držav še ni predlagalo kandidatk oziroma kandidatov. To so Belgija, Bolgarija, Danska, Italija in Portugalska. Čas imajo do petka, 30. avgusta. Tudi če teh pet držav predlaga kandidatko, so moški še zmeraj v prednosti. Kandidatov je namreč 16. 

Klara Gojčič/državni Zbor

Zakaj bi lahko zavrnili madžarskega kandidata

Po razdelitvi resorjev sledijo zaslišanja pred pristojnimi odbori v Evropskem parlamentu. Odbori običajno zavrnejo enega ali dva kandidata. Leta 2014 so denimo zavrnili Alenko Bratušek. Od poznavalcev je slišati, da skrbi, da bi odklonili Tomaža Vesela, ni. Bi pa lahko evroposlanci zavrnili Madžara Oliverja Varhelyija, trenutnega komisarja za širitev EU, ki ga je predlagal madžarski premier Viktor Orban. Zavrnili bi ga lahko ne le zaradi napetih odnosov med EU in Madžarsko, ki predseduje Svetu EU, temveč tudi zaradi Varhelyijevih žaljivih komentarjev na račun evroposlancev. V tem primeru bo Orban, kot pišejo bruseljski mediji, predlagal kandidatko. Zavoljo nizke kvote žensk bodo kandidatke, če bodo prestale zaslišanja, verjetno dobile močnejše, pomembnejše resorje.

Ursula von der Leyen bi morala vztrajati pri kandidatkah

Violeta Bulc, evropska komisarka za promet v komisiji Jeana-Clauda Junckerja (2014-2019) - vlada Mira Cerarja jo je predlagala po neuspešnem zaslišanju Alenke Bratušek - je o pogovorih, kakršen danes čaka Vesela, povedala, da so ti spoznavne narave. "Predsednik komisije naredi okvirni koncept, kako želi peljati komisijo v naslednjih petih letih. V skladu s konceptom išče najboljše kandidate za različne portfelje. To je politično zelo taktična odločitev. O resorjih se lahko pogajajo predsedniki vlad, kandidati za komisarje pa se morajo predvsem predstaviti. Kdo je, kaj je, za čem stoji. Tako je vsaj bilo pri Junckerju. Želel me je spoznati, vedeti, kako razmišljam o vprašanjih, ki jih pripravil. Kateri portfelj mi bo dodelil, se je odločil sam. Mi ga je tudi menjal, saj je na koordinacijskih, podpredsedniških funkcijah želel imeti nekdanje premierje. Zato sem dobila promet in ne energetike, kar je zaupal Marošu Šefčoviču, ki je bil komisar že v preteklih dveh mandatih," je spomnila.

Violeta Bulc: "Iz Slovenije ne bi nikoli bilo ženske kandidatke, če ne bi Juncker tega zahteval."
Robert Balen

O pomanjkanju ženskih kvot je dejala, da se ji to v času, ko naj bi se brisala ločnica med moškimi in ženskami in bi se predlagali najboljši kandidati, zdi zelo zanimivo. "Moški so pri tovrstnih lobiranjih močnejši. Jean-Claud​ Juncker je vnaprej določil, katere države morajo predlagati kandidatke. Odločil se je, koliko žensk želi imeti v komisiji. To je tudi dosegel. Če daš na izbiro, se očitno ne izide najbolje, je pa vse to prijateljski dogovor. Zakoni tega ne določajo. Veliko lažje bi najbrž bilo, če bi Ursula von der Leyen vztrajala, da države posredujejo kandidatko in kandidata. Mislim, da je bila Junckerjeva formula boljša. V vsaki državi je dovolj enakovrednih tako ženskih kot moških kandidatov. Iz Slovenije ne bi nikoli bilo ženske kandidatke, če ne bi Juncker tega zahteval. Cela vrsta moških potencialnih kandidatov ima še danes zamere, ker niso bili predlagani," je še dejala nekdanja evropska komisarka. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta