Tretja razvojna os: Draga, počasna in s preveč neznankami

Potem ko so različne civilne iniciative proti izbrani trasi tretje razvojne osi skorajda že povsem izčrpale pravne možnosti in leta neuspešno na glas opozarjale na določene nesmisle izbranih tras, je sedaj mnenje o vodenju tega največjega infrastrukturnega projekta v Sloveniji podalo tudi Računsko sodišče. Njegovo mnenje je vsaj pri poglavitnih dejavnikih - ekonomski upravičenosti in ceni - zelo podobno mnenju civilnih iniciativ. Cesta se je že podražila z 2,4 milijarde evrov na 4,2 milijarde ali z 9,8 milijona evrov za kilometer na 18,7 milijona. Kje se bo ustavil končni znesek, je še vprašanje, je razbrati iz poročila, saj denimo niti financiranje gradnje še ni določeno. Za ilustracijo, gradnjo odseka Velenje–Slovenj Gradec naj bi med drugim financirali z nepovratnimi sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki pa financira le ekonomsko upravičene projekte, kar ta cesta ni, so zapisali.

Še drugače, poročilo razkriva, da je Dars ministrstvo za infrastrukturo (MI) že v začetku leta 2018 obvestil, da severni del ceste ne dosega praga Evropske investicijske banke za financiranje gradnje ceste. Leta 2019 je Dars izvedel informativno poizvedovanje pri bankah glede možnosti sodelovanja pri financiranju nekaterih odsekov. Ena izmed bank je sodelovanje zavrnila, preostale so kredit pogojevale s poroštvom države. Revizijsko poročilo izpostavlja, da bi banke namenile le 515 milijonov evrov, kar pomeni, da finančni viri za določene odseke, ki so sicer že bili potrjeni, ne bodo zagotovljeni. "Ker je MI določilo Dars za nosilca izvedbe posameznih odsekov na tretji razvojni osi, bi moralo proučiti, ali je zmožno izvesti investicije v tolikšnem obsegu in s toliko finančnimi sredstvi, kot jih je MI načrtovalo. Dars je v načrtih izvajanja koncesije opozarjal, da za večji del letnega načrta investicij v novogradnje še nima zagotovljenih dolgoročnih virov financiranja, saj za najem kreditov ni sprejet ustrezen pravni okvir, ki bi omogočil zagotoviti zavarovanja, neposredna ali posredna (poroštva RS). Ne glede na opozorila nosilca je MI vsako leto izdalo soglasje k načrtom izvajanja koncesije," je kritično Računsko sodišče.

Dolg seznam očitanih nepravilnosti

Računsko sodišče je tako MI ocenilo kot neučinkovito zaradi slabega načrtovanja in nadzora projekta v skladu s strateškimi in izvedbenimi dokumenti in slabega načrtovanja virov financiranja. "MI je v nasprotju z že izdelano investicijsko dokumentacijo in drugimi strokovnimi podlagami prenizko ocenilo skupno investicijsko vrednost, zaradi česar je neustrezno načrtovalo potrebna finančna sredstva in vire financiranja. MI ni ustrezno določilo virov financiranja tretje razvojne osi, saj je do konca obdobja, na katero se nanaša revizija, za večino odsekov tretje razvojne osi potrdilo zgolj investicijsko dokumentacijo, v kateri zagotovljeni viri financiranja še niso dokazljivo določeni. V potrjenih investicijskih programih za dva odseka tretje razvojne osi nosilca Dars so v nasprotju z javnofinančnimi predpisi opredeljeni zgolj možni viri financiranja, MI pa ni izvajalo aktivnosti za oceno realne možnosti zagotovitve teh virov."

Deloma v svojem mnenju potrjujejo tudi tezam civilnih iniciativ iz savinjske regije, saj so zapisali, da je MI potrdilo nekatere dokumente, v katerih različne variante niso bile obravnavane dovolj podrobno, da bi bilo možno zanesljivo izbrati najboljšo. Ali, kot so strnjeno povzeli: MI ni ustrezno načrtovalo ne virov financiranja ne projekta, saj so posamezni ukrepi v neskladju s sprejetimi strateškimi dokumenti, pri čemer ni spremljalo izvedbe ukrepov niti ni ugotavljalo vzrokov zamud. "MI ni učinkovito sodelovalo z MOP pri pripravi DPN, prav tako je nekatere ključne odločitve sprejemalo tako dolgo, da so nekateri postopki priprave DPN mirovali več let, pri čemer izstopa odsek od Črnomlja do mednarodnega mejnega prehoda Vinica."

Potrdili kritike civilnih iniciativ

Kot delno učinkovito so spoznali delo ministrstva za okolje in prostor (MOP), ki je sicer predvidelo ustanovitev zakonsko predvidenih strokovno-posvetovalnih in koordinacijskih organov, v katerih bi sedeli predvsem predstavniki stroke, a se to ni zgodilo. Tudi tem ugotovitvam bi člani civilnih iniciativ prikimavali: "MOP je vladi predlagalo sprejem odločitve o priključitvi severnega dela tretje razvojne osi na avtocesto A1 pri Šentrupertu na podlagi argumentov iz strokovnih podlag, vendar je bila ta varianta z odločitvijo vlade prej že spoznana za nesprejemljivo. MOP bi moralo pred oblikovanjem predloga odločitve zagotoviti dodatno strokovno proučitev, saj so strateška izhodišča in obstoječe strokovne podlage nakazovale vsaj eno verodostojno alternativo. MOP tudi ni zagotovilo, da bi pripravljavci strokovnih podlag za srednji del tretje razvojne osi dodatno analizirali tudi varianto izvedbe v zahodnem koridorju, da bi ugotovili, ali morda predstavlja učinkovitejšo povezavo s severnim delom tretje razvojne osi kot varianta, ki je predvidena sedaj." In še: "MOP je zgolj delno učinkovito vodilo in koordiniralo postopke priprave DPN v zvezi s tretjo razvojno osjo, kar je prispevalo k temu, da postopki izvedbenega državnega prostorskega načrtovanja tretje razvojne osi zaradi zastojev trajajo nadpovprečno dolgo in ne zmeraj v predvideni časovni dinamiki. Na nekaterih odsekih sploh niso pomembno napredovali, hkrati pa se tretja razvojna os v prostor časovno ne umešča kot usklajena celota. V petih letih obdobja, na katero se nanaša revizija, sta bila sprejeta zgolj dva DPN od osmih, pri čemer sta bila dva sprejeta že prej. Priprava DPN za štiri odseke, ki še niso bili sprejeti, traja nadpovprečno dolgo, zato ocenjujemo, da postopki priprave DPN ne bodo zaključeni do rokov."

Epilog mnenja Računskega sodišča bodo formalni popravki, ki jih bosta ministrstvi pripravili. Vse to pa ne bo spremenilo dejstva, da bo kljub že pretečenim 17 letom, odkar se tretja razvojna os umešča v prostor, preteklo še veliko let, preden bo zgrajenih 225 novih in prenovljenih cest med Avstrijo na severu, regionalnimi središči v sredini in Hrvaško na jugu.