Vroče je že nekaj dni, vreme je dokaj stabilno, še nevihte so se nas skoraj naveličale! A če vreme pogledamo pod povečevalnim steklom, se nam prikažejo zanimive podrobnosti. Tako je, dan ni dnevu enak, to velja le za površne opazovalce. V nedeljo in ponedeljek je bilo v zraku veliko puščavskega peska, razgledov skoraj ni bilo, vse je bilo nekam rumenkasto zamegljeno. Vročino čez dan lažje prenašamo, če se lahko čez noč ohladimo. A prav noči so bile tudi zelo tople. Ne samo zelo topla zračna masa, k manjšemu nočnemu ohlajanju sta prispevala tudi višja vlažnost zraka in veter, ki se je umiril šele pozno zvečer.
A glej ga, zlomka, sredino jutro je bilo tudi za več kot štiri stopinje hladnejše od prejšnjih! Le zakaj, ko pa se vreme "ni prav nič spremenilo"?! Res je, sončno je bilo ves čas, za sredo smo celo napovedovali najbolj vroč dan, morda kje namesto srede četrtek, a od kod potem hladnejše jutro? V torek čez dan se je vidnost izboljševala, dotekal je bolj suh zrak. Če bi opazovali meritev relativne zračne vlage, bi se to videlo. Veter je ponehal že zgodaj zvečer in oboje skupaj je na široko odprlo vrata hitrejšemu nočnemu ohlajanju. Ohlajeni zrak se je seveda nabiral po nižinah, kotlinah in planotah, kjer so nastala plitva jezera tega ohlajenega zraka. Malo višje, na pobočnih legah, pa ni bilo jutro prav nič hladneje, ponekod celo toplejše od prejšnjih. Mogoče se vam zdi tole bolj kot ne nepotrebno besedovanje o podrobnostih, a prav ta podrobnost nam je omogočila boljši spanec, naša telesa so se nekoliko odpočila od toplotne obremenitve, lahko smo, vsaj začasno, malo ohladili svoje domove. Predvsem pa se je to zgodilo brez vidne vremenske spremembe.
Človek bi pričakoval, da bo zaradi visokih temperatur tudi nekaj več neviht. Nekako razumljivo se sliši, da pač do neviht ne pride, če je zrak dovolj suh, pa tudi nekoliko višje je plast zelo toplega zraka, ki deluje kot zapora za zračna dviganja. Zakaj pa kakšna nevihta le nastane? V ponedeljek in torek je nastala po ena skoraj na istem mestu v sosednji italijanski Furlanski nižini, nekaj dežnih kapelj je prineslo tudi k nam čez mejo. Zakaj prav tam? Zelo verjetno je bila vzrok vlaga, ki jo je veter prinesel nad kopno z morja. Morje v severnem Jadranu se je namreč precej segrelo in temu primerno se je povečalo izhlapevanje iz njega. Kopno je pregreto in dovolj je samo nekoliko višja zračna vlaga, pa se že lahko sproži nevihtni proces. Se pa ustvarja potencialno eksplozivna podlaga za nastanek krajevnih neurij, če bo nad naše kraje zaneslo bolj vlažen in v višinah hladnejši zrak ob sicer majhnih napovedanih tovrstnih spremembah. V petek nas bo namreč bolj kot ne oplazila vremenska fronta, kar že lahko ustvari razmere za močne nevihte.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
