Urban Červek
Je pred začetkom kurilne sezone veliko povpraševanja po vaših nasvetih?
"Veliko povpraševanja je bilo predvsem poleti, a tudi sedaj je več zanimanja kot pred leti. Opazen je dvig investicijskega cikla. Ljudje želijo nasvete glede toplotnih črpalk, celovitih sanacij stavb."
Toplotne črpalke so torej najbolj v trendu?
"Tako je, saj je cena elektrike pri nas dokaj ugodna. Pri njihovi vgradnji imajo uporabniki najmanj dodatnega dela. Medtem ko na drva kurijo tisti, ki si ne morejo drugega privoščiti ali pa imajo svoj gozd, drugi prehajajo na toplotne črpalke. Predvsem tisti, ki so prej ogrevali z oljem. Toplotnim črpalkam, večina jih je na sistem zrak–voda, se je cena zelo znižala in danes lahko najdete zelo ugodno ponudbo. Cenejše so za do 40 odstotkov kot pred desetimi leti."
Kakšen nasvet bi torej dali lastniku hiše, ki ogreva s kurilnim oljem?
"Za starejše ljudi je toplotna črpalka cenovno najboljša možnost. Neznanka je sicer cena elektrike na dolgi rok, saj vemo, da je v Nemčiji njena cena od 40 do 60 odstotkov višja kot pri nas. Druga možnost je ogrevanje na lesne pelete, za kar pa ni mogoče dobiti subvencije tam, kjer je mogoč priklop na plin ali daljinsko ogrevanje zaradi prizadevanja za zmanjševanje onesnaževanja zraka."
Kolikšen del stroškov investicije lahko občani dobijo od ekosklada?
"To je odvisno od posameznega razpisa. Subvencije se gibljejo od najmanj 1500 evrov za toplotne črpalke pa vse do 50 odstotkov ali 4000 evrov za kotle na lesno biomaso. A te številke se spreminjajo in jih je treba sproti preveriti. Vse je objavljeno na spletni strani ekosklada. Primeri so različni. Vsak ne more dobiti subvencije za vsak ukrep, subvencija je odvisno od lokacije, od možnosti za vgradnjo naprave in tako dalje."
Kako velik problem je pri nas energetska revščina?
"V preteklosti smo imeli projekt na področju energetske revščine, pri katerem smo sodelovali z Rdečim križem. So ljudje, ki imajo težave z zagotavljanjem energije za ogrevanje. Imamo tudi institucije, ki tem ljudem skušajo pomagati. Je pa to težko, ker gre za skupino, ki se ne izpostavlja in si sama tudi težko pomaga. Včasih imajo tudi duševne težave. Ti ljudje praviloma niso informirani, nimajo stikov, so zadržani, ne želijo pomoči. Delež teh ljudi majhen, a vsekakor so. Na lastno pobudo jih malo pride. Večinoma nasvete iščejo tisti, ki gredo v investicije, torej tisti, ki imajo denar. Tisti, ki ga nimajo, se zelo držijo zase. V stik smo poskušali priti preko drugih ustanov, a se je izkazalo za zahtevnejše, kot smo si predstavljali. In to kljub temu, da so socialno ogroženi upravičeni do 100-odstotne subvencije za nakup nove ogrevalne naprave na lesno biomaso. Kar je sploh ugodno, saj je lesna biomasa najugodnejši energent. Znesek je sicer omejen, a zadošča za nakup naprave. Obstaja torej nekaj odstotkov ljudi, ki žal nimajo denarja za energijo. Ni pa pri nas sistematične energetske revščine, kot je na primer v Angliji."
Kateri vir je najdražji, kateri najcenejši?
"Najdražja sta utekočinjeni naftni plin in elektrika. Daljinsko ogrevanje v Mariboru je cenovno približno enakovredno kurilnemu olju, med cenejšimi so zemeljski plin, od njega pa je ogrevanje še ugodnejše s toplotnimi črpalkami, lesnimi peleti in drvmi, ki so najcenejša. Lesna biomasa je v Sloveniji zelo močno zastopana, kar je tudi posledica razpršene gradnje. Pri tem so velik problem zastarele kurilne naprave. Bolj kot slabo in neprimerno gorivo so za slabo izgorevanje krive stare naprave, v katerih se poleg tega še nepravilno kuri. Izkoristek teh naprav je slab, zato je tukaj še veliko rezerve, veliko bi lahko pridobili, če bi jih zamenjali. Težava pa je, ker je bil pri nas les kot nekakšen socialni korektiv, zato država ni nikoli dosledno zahtevala čistilnih naprav za kurjenje. V Avstriji, na primer, so zelo strogi, tam dimnikar preprosto prepove uporabljati napravo, ki preveč onesnažuje."
