Občina Hoče - Slivnica je včeraj s partnerji pripravila gospodarski forum na temo privabljanja tujih investitorjev in sodelovanja s turškim gospodarstvom. Hoški župan Marko Soršak je menil, da je treba za tuje investitorje vnaprej pripravljati državne in občinske prostorske načrte in jim nato ponuditi zemljišča in lokacije, primerne za njihovo dejavnost. Turško gospodarstvo pa da išče prav take priložnosti. Asuman Kilic Türkes z gospodarskega oddelka turškega veleposlaništva v Ljubljani je povedal, da trgovinska menjava med državama od leta 2013 narašča in presega dve milijardi ameriških dolarjev. "V Sloveniji Cengiz gradi predor skozi Karavanke, Yapi Merkezi in Özaltin skupaj pa s slovenskim partnerjem Kolektorjem gradita drugi tir železnice na trasi Koper-Divača. Ob čemer vidimo še precej prostora za povečevanje sodelovanja na obeh straneh."
Zanimajo jih večji stanovanjski projekti
Uroš Rozman, direktor RRA Podravje - Maribor, je povedal, da so nedavno podjetjem iz regije pomagali pri pridobivanju turških investitorjev za proizvodno dejavnost v Mariboru in da turške vlagatelje v Sloveniji zanimajo večji stanovanjski kompleksi ter večje cone. In da se je v iskanje primernih zemljišč v Mariboru nedavno vključil tudi mariborski župan Saša Arsenovič: "Pripravljamo se tudi na obisk svetovne razstave Expo 2000 v Dubaju, kjer nameravamo predstaviti idejo o razvoju logističnega centra, imenovanega Smart Hub, v občini Hoče - Slivnica. Predstavili bomo tudi možnost revitalizacije celotne mestne četrti Melje." Rozman je še pojasnil, da ne gredo na Expo z neko končno idejo in lokacijo, ampak "prodajajo" ideje, kaj bi na tem območju lahko bilo. Razmišljajo tudi o podpori podjetjem pri udeležbi na septembrskem slovenskem poslovnem forumu v Turčiji.
Štefan Čelan, direktor ZRS Bistra Ptuj, je dodal, da je treba investitorjem ponuditi inovativne izdelke, ki temeljijo na razvoju, tega pa v mikro in malih podjetjih sami težko zagotavljajo. Zato je treba povezati podjetja s fakultetami in univerzami in na ta način krepiti zunanje razvojne oddelke. Vse skupaj pa nato v paketu ponuditi morebitnim partnerjem in vlagateljem.
Bo letališče po 11. novembru letos še odprto?
Na vprašanje Večera, ali se je od ideje infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca o omenjenem Smart Habu na mariborskem letališču že kaj premaknilo, je župan Soršak odgovoril, da je bila javna razgrnitev državnega prostorskega načrta jeseni 2018, nato pa se je projekt iz njemu neznanih razlogov zamrznil. Zato upa, da bo z napovedjo ministra Vrtovca ponovno stekel. Meni še, da je treba prostorske načrte zaključiti, ker jih je lažje spreminjati kot postavljati na novo, saj če tega akta ni, nimajo investitorjem kaj ponujati.
Zapomnil si je tudi datum, do katerega bi morala Slovenija vračati okoli deset milijonov evrov iz evropskih skladov za prenovo potniškega terminala, to je 11. november letos. "Upam, da ministrstvo pripravlja začasno rešitev, saj je potrebno za izbor koncesionarja ali javno-zasebnega partnerstva leto do dve časa. Čeprav je strošek letnega obratovanja letališča okoli dva milijona evrov, bi bili stroški in izguba časa ob morebitni prekinitvi delovanja ali zapori zaradi izgube vseh licenc višji, zato si naša država tega ne sme dovoliti, če želi to letališče še razvijati."
Uroš Rozman je ob tem napovedal, da bodo na oktobrski razvojni konferenci Podravja problematiko mariborskega letališča uvrstili med najpomembnejše projekte. "Na ta način želimo pritisniti na državo, da uvidi pomen letališča za regijo in prepozna, da bi njegovo morebitno zaprtje negativno vplivalo na regijo. Glede na to, da je ideja o Smart Habu še bolj dolgoročna vizija, razmišljamo, kako bi ga obujali na področju potniškega prometa in turizma. Tečejo tudi pogovori z eno od turističnih agencij, ki bi s čarterskim letom skrbela za prihod turistov v ta del Slovenije," je še dejal Rozman.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
