Urška Mlinarič
Stavkajoči učitelji in vzgojitelji so se množično udeležili protestnega shoda v Ljubljani februarja 2018.
Glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) se je na včerajšnji seji preoblikoval v stavkovni odbor. Njegovi člani so po besedah glavnega tajnika Branimirja Štruklja sklenili, da bodo med članstvom med 10. in 17. februarjem izvedli glasovanje o izvedbi splošne stavke, saj so zaposleni izčrpani in izgoreli, odnos oblasti do njihovih zahtev pa je ignorantski. "Prekipelo jim je!" Če se bo za stavko opredelila večina članov v posameznem zavodu oziroma če jo bo podprlo sindikalno članstvo v 381 zavodih od skupno 760, ki so vključeni v SVIZ, bo stavka izvedena 9. marca med 6. in 22. uro.
Ali bo stavka dejansko izvedena, je odvisno od vladnega odziva in poteka pogajanj. "Časa, da se dogovorimo, je dovolj," je povedal Štrukelj, ki pravi, da zahtevajo enaka pogajanja, kot so ga imeli sindikati zdravstva. "Ne nasprotujemo zvišanju plač zdravnic in zdravnikov, nasprotujemo pa, da bi bili oni ekskluziva."
Ob nadaljevanju pogajanj tudi sindikati zdravstva in socialnega varstva z zahtevo po dvigu plač za šest razredov
Vladna stran ter reprezentativni sindikati zdravstva, socialnega varstva in zdravstvene nege so danes vendarle nadaljevali pogajanja. V sindikatih, ki so nad ponujenim razočarani, v svojih dejavnostih zahtevajo dvig plač, primerljiv z dvigom plač zdravnikov za šest plačnih razredov. Ministrstvoma so tudi vročili napoved stavke za 16. februar.
Stavko so sindikati napovedali že minuli petek, in sicer zaradi vladnega kršenja dogovora o nadaljevanju pogajanj, ki bi se morala začeti najkasneje 15. januarja, a do tega ni prišlo. Pogajalska izhodišča je vlada nato sprejela v soboto, v sindikatih pa so nad njimi izrazili razočaranje.
"Vlada nam danes na pogajanjih ni ponudila ničesar konkretnega"
To so ponovili tudi po današnjih pogajanjih s predstavniki pristojnih ministrstev za zdravje in delo. "Vlada nam danes na pogajanjih ni ponudila ničesar konkretnega, nobenega dodatnega niti nabora delovnih mest niti povišanja plačnih razredov," je v izjavi za medije povedala predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič.
"Izhodišča vlade so za vse zaposlene v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ponižujoča. Ko vlada pride s predlogom za eno poklicno skupino v izhodiščih za 113 milijonov evrov in za vseh ostalih 40.000 zaposlenih z izhodišči za 5,8 milijona evrov, je to nič drugega kot ponižujoče," je povedal vodja stavkovnega odbora Sindikatov v zdravstvu Slovenije Pergam Vladimir Lazić.
Vlada je namreč medtem začela pogajanja s sindikati zdravnikov in zobozdravnikov. Po neuradnih informacijah so v minulih dneh dosegli dogovor, s katerim naj bi se plače večini dvignile za šest plačnih razredov, nekaterim zdravnikom specializantom tudi za sedem. Uradno vsebina dogovora še ni znana, je pa vlada na četrtkovi seji sprejela dopolnjena pogajalska izhodišča, težka 113,5 milijona evrov na letni ravni.
Zato v sindikatih zdravstva in socialnega varstva zahtevajo dvig vrednotenja delovnih mest v zdravstvu in socialnem varstvu primerljivo z delovnimi mesti zdravnikov in zobozdravnikov, in sicer za šest plačnih razredov. S tem bi se po njihovi oceni zaradi enotnosti plač v javnem sektorju odpravila nesorazmerja pri vrednotenju med posameznimi delovnimi mesti in poklicnimi skupinami, skladno z novembra lani sklenjenim dogovorom.
Stavkajoči bodo v času stavke zagotavljali minimum delovnega procesa
Zahtevajo tudi sprejem standardov in normativov v zdravstvu in socialnem varstvu, pa tudi plačilo stavke stavkajočim v višini, kot če bi delali.
"Če stavkovne zahteve ne bodo uresničene, bomo sindikati odločali o nadaljevanju in morebitnem zaostrovanju stavke," so še napovedali v sindikatih.
Ob tem so poudarili, da se zavedajo zahtevnosti razmer v zdravstvu in socialnem varstvu, zlasti v času trenutne epidemiološke situacije, saj njihovi člani dnevno delajo v teh razmerah, in pričakovali bi, da se tega zaveda tudi vlada.
Stavka bo potekala med 7. in 22. uro, stavkajoči pa bodo v času stavke zagotavljali minimum delovnega procesa v skladu z zakonom o stavki, področno zakonodajo in kolektivnimi pogodbami. Udeležba v stavki ni vezana na članstvo v sindikatih, temveč je to ustavna pravica vsakega zaposlenega, so po današnjem srečanju v imenu sindikatov, ki so napovedali stavko, sporočili iz sindikata zdravstva in socialnega varstva.
Kot je spomnila Ilešič Čujovičeva, so med stavko dolžni zagotavljati minimum delovnega procesa. "Zagotovo bomo storili ve, kar je v naši moči, da bodo pacienti, stanovalci in uporabniki storitev čim manj občutili stavko. Pa vendar je stavka stavka. Je skrajno sredstvo, ki seveda se mora nekje poznati, sicer nobenega učinka ni. Računamo na razumevanje javnosti, da smo v to bili primorani. Vlada nas je stisnila v kot in naša reakcija je zgolj posledica ravnanj vlade," je še dejala. (STA)
Sviz ima jasne stavkovne zahteve: takojšnja sklenitev dogovora o plačilu povečanega obsega dela, povečanja pedagoških ur in nadur, takojšen dvig plač zaposlenih v vzgoji in izobraževanju glede na dvige plač v drugih delih javnega sektorja, ureditev plač učiteljev v razmerju z zdravniškimi, kot ga določa aneks h kolektivni pogodbi, in sicer da je najnižja osnovna plača zdravnika specialista in najnižja osnovna plača visokošolskega učitelja v razmerju 1:1, takojšnje zvišanje plač v spodnji tretjini plačne lestvice, uskladitev vrednosti plačne lestvice z inflacijo in uvedba novega četrtega strokovnega naziva, višji svetnik, ki je bil dogovorjen že pred časom.
Nekaj tovrstnih zahtev je SVIZ že večkrat naslovil na ministrstvo za izobraževanje, ki ga vodi Simona Kustec, in vlado, vendar brez uspeha. Je pa vlada včeraj sklenila dva milijona evrov nameniti za plačilo strokovnih delavcev, ki nadomeščajo učitelje v zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, strokovnih delavcev, ki nadomeščajo učitelje in se nadomeščanje ne izvaja kot ura pouka, ter za učitelje, ki opravijo več kot pet pedagoških ur nad določeno tedensko obveznostjo. Omenjeni znesek je Štrukelj na današnji novinarski konferenci označil za žaljiv drobiž, ki kaže, da se na pristojnem ministrstvu ne zavedajo realnosti znotraj šolskih prostorov.
Če bo stavka izvedena, bo potekala natanko štiri leta po največji stavki učiteljev in vzgojiteljev v samostojni Sloveniji. Prvi dan stavke, 14. februarja 2018, je stavkalo okoli 40.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, približno 20.000 iz vse Slovenije pa se je zbralo na protestnem shodu na Kongresnem trgu. Stavko so ponovili še 14. marca.
Odziv ministrstva za izobraževanje, znanost in šport:
"Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport si od prvega dneva epidemije prizadevamo za varno in zdravo učno okolje - tako za zaposlene kot udeležence izobraževanja.
Na ministrstvu ves čas aktivno in redno sodelujemo z vzgojno-izobraževalnimi zavodi in jim pomagamo pri reševanju dilem in izzivov, povezanih z izvajanjem ukrepov za preprečevanje širjenja virusa ter tudi z izzivi glede odsotnosti zaposlenih in izvajanjem izobraževanja.
Zavedamo se preobremenjenosti, s katero se zaradi trenutnih razmer soočamo na vseh področjih družbe.
Predstavnikom vzgojno-izobraževalnih zavodom smo prisluhnili. Ministrica prof. dr. Simona Kustec je za aktualno šolsko leto 2021/22 izdala sklep o nujnih ukrepih na področju kadrovske problematike, ki so potrebni za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov. Na podlagi tega sklepa se v pedagoški proces pod vodstvom mentorja lahko vključijo tudi študenti.
V novembru je bil sklep dodatno dopolnjen z možnostjo dodatnega zaposlovanja svetovalnih delavcev.
S sprejetjem PKP10 pa je vzgojno-izobraževalnim zavodom dana možnost, da lahko zaradi nujnih delovnih potreb sklenejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez objave prostega delovnega mesta, in sicer do 31. avgusta 2022.
V četrtek, 3. februarja 2022, je ministrica prof. dr. Simona Kustec podpisala še dodaten sklep, s katerim se zagotavljajo še dodatna sredstva za plačilo nadomeščanj, saj se, kot smo že zapisali, zavedamo, da se šole in zavodi soočajo z velikim številom odsotnih strokovnih delavcev, posledično pa so obremenitve tistih, ki ostajajo na delovnih mestih, toliko večje. Tako se z namenom zagotavljanja nemotenega delovanja osnovnih šol, osnovnih šol s prilagojenim programom, glasbenih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami od januarja 2022 do najdlje 30. junija 2022 določa obseg dodatnih sredstev za plačilo nadomeščanj, v skupni vrednost 2 milijona evrov - razporeditev sredstev .
Od začetka epidemije je bilo za ukrepe, povezane z delom zaradi covida-19, na polju vzgoje in izobraževanja namenjenih preko 70 milijonov evrov, med njimi za dodatke za nevarnosti in posebne obremenitve, za delo v rizičnih razmerah, dodatke za ravnatelje in direktorje, kritje nadomestil plač za čakanje na delo, za nadomeščanje.
Skladno s sprejetim sklepom Vlade Republike Slovenije, dne 3. 2. 2022, bo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport aktivno sodelovalo tudi preko vladne pogajalske skupine za pogajanja in usklajevanja z reprezentativnimi sindikati."
